priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - sodelavec na strani agresorja
Zmotno je materialnopravno izhodišče, da osebi, za katero bi bilo sicer ugotovljeno, da je določen čas izpolnjevala pogoje za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja, tega statusa tudi za obdobje pred nastankom morebitnega razloga iz 6. člena ZZVN ni mogoče priznati.
davek na promet nepremičnin - prodaja zastavljene nepremičnine
Prodaja zastavljene nepremičnine predstavlja v smislu Zakona o davku na promet nepremičnin odplačni promet nepremičnin. Zato v pogledu davka ne gre za prenos lastninske pravice v smislu civilnega prava. Glede na zagovor, da ne gre za skupno premoženje, sodišče zadeve ni moglo obravnavati brez glavne obravnave, z odločanjem na seji.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - ukradeni otrok
Ukradenemu otroku se prizna mesečna renta po 16. členu ZZVN, enako kot se prizna osebi, ki ima status taboriščnika in to od uveljavitve ZZVN, in ne šele od novele ZZVN-D.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - postopek ugotavljanja presežnih delavcev
Če delodajalec ne izvede postopka ugotavljanja trajno presežnih delavcev in v zvezi s tem tudi ne sprejme programa razreševanja presežkov, sklep o prenehanju delovnega razmerja delavcu iz tega razloga nima pravne podlage in je zato nezakonit.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - kršitev delovnih obveznosti - disciplinski postopek - disciplinski ukrep
Sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi kršitev delovnih obveznosti ni zakonit, če delodajalec sploh ni izvedel nikakršnega disciplinskega postopka.
ZOR člen 210.ZPIZ člen 46, 229, 229/2. ZPPIZ člen 1, 3, 3-1, 5. ZDDPO člen 33, 33/2, 34, 34/2, 34/4.
pokojninsko zavarovanje - vračilo preveč plačanih prispevkov zavarovancem
Vračilo nepravilno ali preveč plačanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ima zavarovanec pravico zahtevati po določbah Zakona o prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter na način in po postopku, določenem v Zakonu o davku od dobička pravnih oseb.
Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da je revident vsaj v treh primerih deloval v nasprotju z zakonskimi predpisi ali internimi predpisi tožene stranke, je bil organ, ob upoštevanju tudi vseh drugih ugotovljenih dejstev, dolžan revidenta razrešiti.
delovno razmerje pri delodajalcu - razporejanje delavcev - delovni invalid
Ker je sodišče po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da tožnik ni zdravstveno sposoben opravljati del na delovnem mestu ročno šivanje pod pogoji, pod katerimi se to delo opravlja pri toženi stranki, oziroma da nima zdravstvenih sposobnosti za opravljanje takega dela, je bil pravilen zaključek, da tožnik na dela ročnega šivanja ni bil razporejen v skladu z zakonskimi zahtevami.
ZDR (1990) člen 100, 100/1-6. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4, 9, 9/2-a, 9/2-b.
prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje pri delodajalcu - neupravičena odsotnost z dela - način odobritve letnega dopusta
Če delodajalec prepušča dogovor o času in trajanju izrabe letnega dopusta zaposlenim samim, ob izpolnjeni edini zahtevi po nemotenem poslovanju trgovine, zgolj nenatančno obvestilo o času trajanja dopusta, ne dokazuje obstoja resnega razloga za prenehanje delovnega razmerja.
ZDR (1990) člen 37, 100, 100/1-6. ZTPDR člen 1, 1/2.
delovno razmerje pri delodajalcu - neupravičena odsotnost z dela - prenehanje delovnega razmerja - rezidenčna obveznost
Delavec, ki mu je naložena rezidenčna obveznost, je dolžan biti dnevno (tedensko) ob določeni uri na določenem delovnem mestu. Če krši to obveznost, se šteje, da je neupravičeno izostal z dela.
ZS člen 3, 3/2.ZOR člen 133, 133/4. ZDR (1990) člen 11. ZTPDR člen 88, 88/2.
pogodba o zaposlitvi - delovno razmerje pri delodajalcu - dogovor o plači
S pogodbo o zaposlitvi, sta se delavec in delodajalec dogovorila o znižanju osnovnega osebnega dohodka v primeru "nerealizacije dogovorjenih nalog". S to pogodbeno klavzulo sta torej stranki sami določili pogoj, ki mora biti izpolnjen, da se lahko višina osebnega dohodka delavcu spremeni. Izrecno privoljenje tožnika v bistveno spremembo pogodbe o zaposlitvi v smislu 4. odstavka 133. člena ZOR pomeni, da za njeno spremembo ni bilo potrebno skleniti posebnega aneksa.
delovno razmerje pri delodajalcu - delovno razmerje za določen čas - večkrat zaporedno sklenjeno delovno razmerje za določen čas - pogoji
Če je izkazan zakonsko določen razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas in da ne gre za izigravanje tega instituta, zgolj zaradi večkratnega podaljševanja takega delovnega razmerja, ki je trajalo štiri leta, ne pomeni, da je bilo delovno razmerje za določen čas sklenjeno nezakonito.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - pooblaščenci - odpoved pooblastila
Ker pooblaščenka toženi stranki ni sporočila, da je pooblastilo odpovedano (preklicano) in ker je dejansko sprejela sklep disciplinskega organa tožene stranke, bi po mnenju revizijskega sodišča morala kljub odpovedi pooblastila še vložiti ugovor zoper sklep, saj bi le tako lahko odvrnila škodo, ki je nastala revidentu.
razrešitev vodje državnega tožilstva - odločba o razrešitvi - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Za razrešitev vodje državnega tožilstva mora biti podan eden izmed razlogov za razrešitev iz 1. odstavka 41. člena Zakona o državnem tožilstvu. Odločba o razrešitvi mora vsebovati obrazložitev konkretne dejanske in pravne podlage za razrešitev. Če odločba nima takšne obrazložitve glede podanega zakonskega razloga za razrešitev, je pomanjkljivo obrazložena in je ni mogoče preizkusiti. Podana je bistvena kršitev določb postopka - 2. točka 1. odstavka 25. člena ZUS.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - otrok, katerega starš je izgubil življenje v času trajanja nasilnega dejanja ali prisilnega ukrepa - pogoji za priznanje statusa
Status žrtve vojnega nasilja po določbi 8. odstavka 2. člena ZZVN je mogoče priznati otroku, katerega starš je izgubil življenje zaradi nasilnega dejanja ali prisilnega ukrepa okupatorja v obdobju od 6.4.1941 do 15.5.1945, ker je le to obdobje relevantno za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja.
zaščitena kmetija - dedovanje - preveritev pogojev za zaščiteno kmetijo
Če je predmet upravnega odločanja kmetija, ki je bila po prejšnjih predpisih z odlokom občinske skupščine določena kot zaščitena, se izpolnjevanje pogojev za zaščiteno kmetijo ugotavlja po postopku, ki ga predpisuje prvi odstavek 25. člena ZDKG. Po tem postopku se preveri, ali so izpolnjeni pogoji, ki jih za status zaščitene kmetije določa 2. člen ZDKG. Po tej določbi je zaščitena kmetija tista kmetijska oziroma kmetijsko-gozdarska enota, ki je po podatkih zemljiške knjige v lasti ene fizične osebe ali lasti, solasti ali skupni lasti zakonskega para, ali v solasti enega od staršev in otroka ali posvojenca oziroma njegovega potomca in obsega najmanj 5 ha in ne več kot 100 ha primerljive kmetijske površine.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz razlogov smotrnosti - vsebinska povezanost pravdnih zadev
Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugotavlja, da sta pravdi (opr. št. P 281/2002 Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu in opr. št. P 435/2000 Okrajnega sodišča v Velenju) vsebinsko tesno povezani, zato ima soproga tretjetožene stranke kot solastnica gospodujočega zemljišča in upravičenka na služnostni poti v pravdnem postopku opr. št. 435/2000 zaradi služnosti poti pred Okrajnim sodiščem v Velenju tudi v tej pravdi interes na izid te pravdne zadeve. Tesna povezanost obeh zadev pomeni okoliščino, ki bi lahko prispevala k smotrnosti ali bi ovirala nemoten potek postopka v tej zadevi.
Ker je zapor trajal manj kot tri mesece, potem pa je tožnika poslal na dela nemški delovni urad, pri čemer je to delo imelo elemente delovnega razmerja, tožniku ni mogoče priznati niti statusa zapornika niti statusa delovnega deportiranca.