Poziv za dopolnitev nepopolne vloge je pravilno vročen tudi, če je vročen družinskemu članu tožnika oziroma osebi, ki je član skupnega gospodinjstva po prvem odstavku 84. člena ZUP (1986).
Tožničin zahtevek temelji na petih različnih dejanskih podlagah. Tožbeni zahtevek zato predstavlja objektivno kumulacijo zahtevkov iz drugega odstavka 182. člena ZPP. V takih primerih je za določitev stvarne pristojnosti sodišča in za obstoj pravice do revizije pomembna vrednost vsakega posameznega zneska.
Ob spremembi tožbe in s postavitvijo tožbenega zahtevka, ki se ne tiče denarnega zneska, tožeča stranka ni navedla vrednosti spornega predmeta, tožena stranka pa ni zahtevala, da to vrednost določi sodišče. S tem si nobena stranka ni zagotovila pravice do revizije. Podrejeni tožbeni zahtevek za plačilo pa je pri tem nerelevanten, ker o njem s sodbama nižjih sodišč ni bilo odločeno, saj je bilo ugodeno primarnemu tožbenemu zahtevku.
ZUS člen 68, 72, 74.ZPP člen 339, 339/2-14, 350, 350/3.
bistvena kršitev določb postopka
Če sodišče opre svojo odločitev na okoliščino, ki ne izhaja oziroma nima opore v podatkih spisov, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), na katero mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti na podlagi tretjega odstavka 72. člena ZUS in drugega odstavka 350. člena ZPP.
povrnitev škode - nesreča pri delu - odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost - domneva vzročnosti
Prvi odstavek 73. člena ZTPDR ureja klasično obliko delodajalčeve odgovornosti za škodo delavca. Za delodajalčevo odgovornost po tem določilu morata biti izpolnjeni dve temeljni predpostavki: da je škoda nastala delavcu na delu ali v zvezi z delom in da je podana delodajalčeva odgovornost zanjo po splošnih pravilih civilnega (odškodninskega) prava.
Za vprašanje vzročnosti sta pomembni dve vprašanji: katero dejstvo je povzročilo škodo (dejansko vprašanje) in kdo je odgovoren za dejstvo, ki je povzročilo škodo (pravno vprašanje).
denacionalizacija kmetijskih zemljišč - bistveno povečana vrednost zaradi novih investicij
V postopku denacionalizacije se bistveno povečana vrednost zaradi novih investicij ugotavlja le na zahtevo zavezanca oziroma vlagatelja sredstev. Če take zahteve ni oziroma je umaknjena, upravni organ ni dolžan po uradni dolžnosti ugotavljati, ali obstoji dejansko stanje iz 25. člena ZDen.
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja otrok - višina preživnine - možnosti staršev - potrebe otrok
Materialno pravo je bilo pravilno uporabljeno, ko so bile za določitev preživnin kot izhodišče upoštevane možnosti vsakega izmed staršev in potrebe vsake od mladoletnih hčerk. Pravilno je bilo ocenjeno, da so preživninske možnosti obeh staršev izenačene in potrebe otrok približno enake, kar je utemeljevalo enak preživninski prispevek vsakega od staršev.
ZBPP člen 24, 24/1-4.ZPP člen 339, 339/2-14. ZUS člen 16. ZST člen 27, 27/1.
absolutna bistvena kršitev določb postopka
Z izpodbijano sodbo je bilo odločeno le o enem od dveh s tožbo izpodbijanih upravnih aktov, ni pa jasno, o katerem. Zato ima sodba takšne pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - sodelavec na strani agresorja
Zmotno je materialnopravno izhodišče, da osebi, za katero bi bilo sicer ugotovljeno, da je določen čas izpolnjevala pogoje za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja, tega statusa tudi za obdobje pred nastankom morebitnega razloga iz 6. člena ZZVN ni mogoče priznati.
Ker je ZR Jugoslavija sedaj mednarodno priznana država, v kateri se, še posebno pa v Črni Gori (od koder je tožnik), izvaja Zakon o amnestiji in proces demokratizacije, prošnja tožnika za priznanje azila v RS, zaradi neodziva vpoklicu v vojsko v aprilu 1999, ni utemeljena.
razdrtje najemne pogodbe - vzpostavitev prejšnjega stanja - prenehanje vznemirjanja solastnika - redno upravljanje nepremičnine - oddaja celotne skupne terase v najem ni posel rednega upravljanja
Toženka ni izpolnila zahtev iz dodatka k pogodbi, kar je bila njena glavna obveznost. Obveznosti ni izpolnila niti po pozivu tožnice. Zaradi neizpolnitve glavne obveznosti po dodatku k najemni pogodbi, je tožnica razdrla pogodbo s toženko v skladu z določbama 124. in 125. člena ZOR. Posledica razdrtja pogodbe je, da je toženkina sporna postavitev panojev brez pravne podlage.
Ker tožnik okoliščine, da tožbe ni vložil pravočasno zaradi bolezni, ni verjetno izkazal, je prvostopno sodišče odločilo pravilno, ko je predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo.
Glede dokazovanja obstoja zakonskih pogojev za priznanje statusa in pravic prisilnega mobiliziranca v ZZVN ni posebnih določb, kar pomeni, da je obstoj zakonskih pogojev mogoče v skladu z drugim odstavkom 159. člena ZUP (1986) dokazati z vsem, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posameznemu primeru, tudi samo z izjavami prič.
ukrep inšpektorja za graditev - uporaba objekta brez uporabnega dovoljenja
Ker tožnika uporabljata delavnico brez uporabnega dovoljenja, je inšpektor za graditev na podlagi določbe prvega odstavka 91. člena Zakona o graditvi zakonito ravnal, ko je naložil, da morata zaprositi za tehnični pregled objekta in zanj pridobiti uporabno dovoljenje.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - ukradeni otrok
Ukradenemu otroku se prizna mesečna renta po 16. členu ZZVN, enako kot se prizna osebi, ki ima status taboriščnika in to od uveljavitve ZZVN, in ne šele od novele ZZVN-D.
denacionalizacija - bistveno povečana vrednost zaradi novih investicij
Če je v postopku ugotovljeno, da je uporabnik zemljišča, ki je predmet podržavljenja, dobil to zemljišče v uporabo kot travnik in da je v obdobju, ko ga je uporabljal, prišlo do spremembe vrste rabe zemljišča in spremembe kulture, iz travnika v njihovi in do evidentiranja te spremembe v zemljiškem katastru, ni logičen sklep sodišča, da bistveno povečana vrednost zemljišča ni posledica vlaganj uporabnika zemljišča.
davek na promet nepremičnin - prodaja zastavljene nepremičnine
Prodaja zastavljene nepremičnine predstavlja v smislu Zakona o davku na promet nepremičnin odplačni promet nepremičnin. Zato v pogledu davka ne gre za prenos lastninske pravice v smislu civilnega prava. Glede na zagovor, da ne gre za skupno premoženje, sodišče zadeve ni moglo obravnavati brez glavne obravnave, z odločanjem na seji.