zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenci za vložitev - zagovornik po uradni dolžnosti
Zagovorniku, ki je zagovarjal obsojenca po uradni dolžnosti, je glede na določbo 4. odstavka 70. člena ZKP pooblastilo prenehalo z dnem pravnomočnosti izpodbijane sodbe. Ker ni upravičen vložiti zahteve za varstvo zakonitosti (1. odstavek 421. člena ZKP), jo je Vrhovno sodišče kot nedovoljeno zavrglo (2. odstavek 423. člena ZKP).
ZUS člen 25, 73.ZGJS člen 27, 27/4.ZUP člen 4, 25.
razrešitev direktorja javnega podjetja - javnopravna stvar
Razrešitev direktorja javnega podjetja, torej podjetja, ki opravlja gospodarsko javno službo, je že zato javnopravna stvar in je sodno varstvo po izrecni določbi 4. odstavka 27. člena ZGJS zagotovljeno v upravnem sporu. Smiselna uporaba določbe 9. člena ZUP (načelo zaslišanja stranke) je v vseh javnopravnih zadevah utemeljena, saj je to eno temeljnih načel v postopku, katerega kršitev tudi ZUS opredeljuje kot bistveno kršitev določb postopka (3. točka 3. odst. 25. člena) in pomeni realizacijo ustavnega načela iz 22. člena URS.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21553
ZKP člen 371, 371/2, 420, 420/1-3.KZ člen 54.
glavna obravnava - obdolženčeva sposobnost sodelovati na glavni obravnavi - zdravstveno stanje - kršitev pravice do obrambe - pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - upravičeni razlogi za neizpolnitev obveznosti
Položaj, ko obdolženec zaradi zdravstvenega stanja ne bi bil sposoben sodelovati pri sojenju oziroma na naroku za preklic pogojne obsodbe, sodišče pa bi ga kljub temu opravilo, bi pomenil kršitev obsojenčeve pravice do obrambe po 2. odstavku 371. člena ZKP. Za uveljavljanje te kršitve z zahtevo za varstvo zakonitosti, pa mora biti izkazano, da je ta kršitev vplivala na zakonitost sodne odločbe (3. točka 1.
Višje sodišče je zavrnilo pritožbo oškodovancev kot tožilcev zoper sodbo sodišča prve stopnje. S tem ko je vsakemu kot strošek pritožbenega postopka naložilo v plačilo povprečnino, ni kršilo določbe 2. odstavka 98. člena ZKP. Z napadeno sodbo namreč ni odločilo niti v celoti niti deloma v obdolženčevo korist.
ZUS člen 74. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.ZDen člen 63, 63/3.
ugotovitev državljanstva
V postopku ugotavljanja državljanstva po tretjem odstavku 63. člena ZDen mora imeti stranka možnost izpodbijati domnevo nelojalnosti in dokazovati lojalnost tistega, katerega državljanstvo se ugotavlja. Če ima takšno možnost šele v tožbi, jo mora sodišče v skladu s 44.
členom ZUS pozvati, da se glede na svoje tožbene navedbe opredeli do domneve nelojalnosti. Če tega ne stori, je podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu.
Za presojo ponovitve kaznivih dejanj, ki predstavljajo hudo ogrožanje varnosti ljudi, zadostuje za odreditev ali podaljšanje pripora nižja stopnja verjetnosti ponovitve kaznivega dejanja.
Čim je sodišče ugotovilo, da je podaljšanje pripora neogibno potrebno za varnost ljudi, ni potrebno obrazlagati, zakaj ni upravičena uporaba milejšega ukrepa.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko se vložnik zahteve za varstvo zakonitosti ne strinja z zaključki v obeh napadenih sklepih o obstoju okoliščin in osebnih lastnosti, ki nakazujejo na ponovitveno nevarnost, napada ugotovljeno dejansko stanje, ki ni predmet postopka s tem izrednim pravnim sredstvom.
Rok za vložitev predloga za obnovo upravnega postopka zaradi obnovitvenega razloga po 9. točki 249. člena ZUP (1986) začne teči od vročitve odločbe zakonitemu zastopniku, ki je bil stranki postavljen, ker je bila ta tuj državljan in neznanega prebivališča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča - blatenje ugleda sodišča
Dolžnik in sodišče prve stopnje v svojih vlogah navajata dolžnikovo nezaupanje v delo sodišča ter blatenje ugleda sodišča in sodnic, ki tam izvajajo sodniško funkcijo. To pa ni tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče, ki je stvarno pristojno za sojenje v sporih na drugem območju.
ZUS člen 16, 68, 73. ZPP (1977) člen 109, 351. ZPP (1999) člen 498.
pravna sredstva - pritožba - vloge - odprava pomanjkljivosti
Ker tožnik v postavljenem roku ni odpravil vseh pomanjkljivosti pritožbe, na katere ga je opozorilo sodišče prve stopnje, je bila njegova pritožba kot nerazumljiva, utemeljeno zavržena.
Po spremembi Zakona o družbenem pravobranilcu samoupravljanja (v nadaljevanju ZDPS) je imel Družbeni pravobranilec samoupravljanja tudi v primerih, ko je do oškodovanja prišlo z aktom ali z dejanjem, s katerim je bilo vzpostavljeno pravno razmerje s tretjo osebo, pravico, da je zaradi uresničevanja varstva družbene lastnine vlagal pravna sredstva, če se je z aktom organizacije združenega dela kršila z ustavo, zakonom ali samoupravnim splošnim aktom določena pravica ali obveznost glede upravljanja ali razpolaganja z družbenim sredstvom (2. člen ZDPS).
Tudi če bi bilo glede na nekoliko nejasne določbe Zakona o družbenem pravobranilcu Republike Slovenije (v nadaljevanju ZDruP) lahko sporno, ali so upravičenja v nedokončanih postopkih, ki jih je ob vložitvi tožbe Družbeni pravobranilec samoupravljanja imel po določbi 2. člena ZDPS, prešla na Družbenega pravobranilca RS, pa ima ta takšno samostojno upravičenje tudi na podlagi 1. člena ZDruP.
Pritožbeno sodišče je utemeljilo, da je bila glede na časovno sosledje kupoprodajne in najemne pogodbe (sklenjenih isti dan) ter dogovora o kavciji in sporazuma o garanciji ter na njihovo medsebojno povezanost sklenitev prodajne pogodbe samo prvi del pravno nedopustnega ravnanja, sklenitev drugih treh pa drugi del. Gre za pravno utemeljen pristop k vprašanju, ali je z navedenimi pravnimi posli prišlo do nesmotrne uporabe družbenih sredstev, s katerimi je razpolagala prva tožena stranka. Bistveno vprašanje torej ni, ali gre za en pravi posel ali za več, pač pa vprašanje, ali je mogoče razloge ničnosti vezati le na posamezne določbe oziroma na posamezne posle tako, da lahko eden ali več poslov ali pa njihovih delov ostane v veljavi brez tistih, ki so jih prizadeli ničnostni razlogi.
Tudi če je bila sklenitev ničnih poslov, s katerimi se je posledično nedopustno znižala kupnina, prikazana na dražbi in v prodajni pogodbi, odločilen nagib za sklenitev prodajne pogodbe, pa revizijsko sodišče ugotavlja, da se namen ugotovitve ničnosti (odprava oškodovanja družbene lastnine kot posledica negospodarnega ravnanja z družbenimi sredstvi), lahko doseže ravno s tem, da se prodajna pogodba kot del enotnega posla znebi navedenih ničnih poslov in velja brez njih.
Stranki spora sta z zavarovanjem vrnitve posojila z zastavno pogodbo le nadomestili prejšnje zavarovanje z nakazilom. Samo nadomestitev obstoječega zavarovanja z drugim ni naklanjanje ugodnosti upniku. Že to zadostuje za ugotovitev, da predpostavka iz prvega odstavka 125. člena ZPPSL za uspešno izpodbijanje pravnega dejanja sklenitve zastavne pogodbe ni izpolnjena.
ZMZPP člen 58, 64, 64/1, 67, 97, 97/1, 97/2. ZUKZ člen 60, 60/1.
priznanje tuje sodne odločbe - stvarna pravica na nepremičnini - premoženjska razmerja med zakoncema - izključna pristojnost - forum rei sitae - forum patrimonii
Tuje sodišče ni pristojno odločati o stvarni pravici na nepremičnini, ki je v naši državi, čeprav je ta del skupnega premoženja zakoncev, o katerem se odloča pred tujim sodiščem. Zato tuje sodbe glede takšne nepremičnine ni mogoče priznati.
Obnova postopka zaradi razloga iz 9. točke 249. člena ZUP (1986) se dovoli le, če iz okoliščin izhaja, da predlagatelj obnove ni vedel za postopek in izdajo odločbe oziroma iz okoliščin ni mogel sklepati o tem.
odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča
Pri določitvi odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča na podlagi lokacijskega dovoljenja se odškodnina določi po višini, ki je veljala na dan, ko je bila vložena popolna vloga za legalizacijo.
ZUS člen 73. ZDoh člen 6, 6-5, 40, 89. ZUP (1986) člen 249, 249-1.
dohodnina - obnova postopka
Postopek za odmero dohodnine, v kateri je upoštevan dobiček, dosežen z opravljanjem dejavnosti, in to na podlagi dokončne odločbe o odmeri davka iz dejavnosti, se lahko obnovi le, če se bo v postopku odmere davka od dohodkov iz dejavnosti ugotovil drugačen dobiček, kot je bil upoštevan pri odmeri dohodnine.