določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišče
Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugotavlja, da nezadovoljstvo tožeče stranke z izidom določenih zadev, v katerih so bila ali pa še bodo vložena in izčrpana vsa razpoložljiva pravna sredstva, ne more biti utemeljen razlog za odklanjanje sodišča za sojenje v drugih zadevah.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko se vložnik zahteve za varstvo zakonitosti ne strinja z zaključki v obeh napadenih sklepih o obstoju okoliščin in osebnih lastnosti, ki nakazujejo na ponovitveno nevarnost, napada ugotovljeno dejansko stanje, ki ni predmet postopka s tem izrednim pravnim sredstvom.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obsojenčeve navedbe v zvezi z datumom vročitve prvostopne sodbe predstavljajo utemeljevanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi česar pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
ZUS člen 25, 73.ZGJS člen 27, 27/4.ZUP člen 4, 25.
razrešitev direktorja javnega podjetja - javnopravna stvar
Razrešitev direktorja javnega podjetja, torej podjetja, ki opravlja gospodarsko javno službo, je že zato javnopravna stvar in je sodno varstvo po izrecni določbi 4. odstavka 27. člena ZGJS zagotovljeno v upravnem sporu. Smiselna uporaba določbe 9. člena ZUP (načelo zaslišanja stranke) je v vseh javnopravnih zadevah utemeljena, saj je to eno temeljnih načel v postopku, katerega kršitev tudi ZUS opredeljuje kot bistveno kršitev določb postopka (3. točka 3. odst. 25. člena) in pomeni realizacijo ustavnega načela iz 22. člena URS.
Samo dejstvo, da je tožnik delal za organizacijo TODT, ni zadostna podlaga za odločitev, da ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - delovnega deportiranca.
ZUS člen 16, 68, 73. ZPP (1977) člen 109, 351. ZPP (1999) člen 498.
pravna sredstva - pritožba - vloge - odprava pomanjkljivosti
Ker tožnik v postavljenem roku ni odpravil vseh pomanjkljivosti pritožbe, na katere ga je opozorilo sodišče prve stopnje, je bila njegova pritožba kot nerazumljiva, utemeljeno zavržena.
pripor - ponovitvena nevarnost - neogibna potrebnost pripora za varnost ljudi - prepovedan prehod čez državno mejo - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče je v izpodbijanem sklepu o odreditvi pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti v zvezi z njegovo neogibno potrebnostjo za varstvo ljudi navedlo, da nekontrolirano spravljanje beguncev preko meje Republike Slovenije in njihovo gibanje po slovenskem ozemlju gotovo ogroža varnost državljanov in ljudi s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji in tudi ljudi, ki jih storilci spravljajo preko državnih meja, ker da ti ljudje za svojo pot v izbrano državo izročajo organizatorjem velikokrat ves svoj prihranek, včasih tudi celotno premoženje, pri čemer pa so za storilce zgolj "le nekaj", s čimer se da dobro zaslužiti, ter da osnovne življenjske potrebe niso nikomur več pomembne. Ti razlogi ne zadostujejo, saj so v tolikšni meri posplošeni, da bi se lahko nanašali na katerikoli primer storitve kaznivega dejanja po 3. v zvezi z 2. odstavkom 311. člena KZ. Neogibnost pripora je treba utemeljiti z okoliščinami, razvidnimi iz konkretnega primera.
URS člen 29, 29-3.ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-5, 420, 420/2.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazenske sankcije
Ker je glede na vsebino določbe 2. točke 42. člena KZ sodišču prepuščeno, da ob ugotovljenih in ocenjenih posebnih olajševalnih okoliščinah presodi, ali bo z zakonom predpisano kazen omililo ali ne, sodišče ni prekoračilo pravice, ki mu jo daje omenjena določba KZ, s tem ko v konkretnem primeru ni uporabilo omilitvenih določb. Kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP zato ni podana.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21553
ZKP člen 371, 371/2, 420, 420/1-3.KZ člen 54.
glavna obravnava - obdolženčeva sposobnost sodelovati na glavni obravnavi - zdravstveno stanje - kršitev pravice do obrambe - pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - upravičeni razlogi za neizpolnitev obveznosti
Položaj, ko obdolženec zaradi zdravstvenega stanja ne bi bil sposoben sodelovati pri sojenju oziroma na naroku za preklic pogojne obsodbe, sodišče pa bi ga kljub temu opravilo, bi pomenil kršitev obsojenčeve pravice do obrambe po 2. odstavku 371. člena ZKP. Za uveljavljanje te kršitve z zahtevo za varstvo zakonitosti, pa mora biti izkazano, da je ta kršitev vplivala na zakonitost sodne odločbe (3. točka 1.
Po spremembi Zakona o družbenem pravobranilcu samoupravljanja (v nadaljevanju ZDPS) je imel Družbeni pravobranilec samoupravljanja tudi v primerih, ko je do oškodovanja prišlo z aktom ali z dejanjem, s katerim je bilo vzpostavljeno pravno razmerje s tretjo osebo, pravico, da je zaradi uresničevanja varstva družbene lastnine vlagal pravna sredstva, če se je z aktom organizacije združenega dela kršila z ustavo, zakonom ali samoupravnim splošnim aktom določena pravica ali obveznost glede upravljanja ali razpolaganja z družbenim sredstvom (2. člen ZDPS).
Tudi če bi bilo glede na nekoliko nejasne določbe Zakona o družbenem pravobranilcu Republike Slovenije (v nadaljevanju ZDruP) lahko sporno, ali so upravičenja v nedokončanih postopkih, ki jih je ob vložitvi tožbe Družbeni pravobranilec samoupravljanja imel po določbi 2. člena ZDPS, prešla na Družbenega pravobranilca RS, pa ima ta takšno samostojno upravičenje tudi na podlagi 1. člena ZDruP.
Pritožbeno sodišče je utemeljilo, da je bila glede na časovno sosledje kupoprodajne in najemne pogodbe (sklenjenih isti dan) ter dogovora o kavciji in sporazuma o garanciji ter na njihovo medsebojno povezanost sklenitev prodajne pogodbe samo prvi del pravno nedopustnega ravnanja, sklenitev drugih treh pa drugi del. Gre za pravno utemeljen pristop k vprašanju, ali je z navedenimi pravnimi posli prišlo do nesmotrne uporabe družbenih sredstev, s katerimi je razpolagala prva tožena stranka. Bistveno vprašanje torej ni, ali gre za en pravi posel ali za več, pač pa vprašanje, ali je mogoče razloge ničnosti vezati le na posamezne določbe oziroma na posamezne posle tako, da lahko eden ali več poslov ali pa njihovih delov ostane v veljavi brez tistih, ki so jih prizadeli ničnostni razlogi.
Tudi če je bila sklenitev ničnih poslov, s katerimi se je posledično nedopustno znižala kupnina, prikazana na dražbi in v prodajni pogodbi, odločilen nagib za sklenitev prodajne pogodbe, pa revizijsko sodišče ugotavlja, da se namen ugotovitve ničnosti (odprava oškodovanja družbene lastnine kot posledica negospodarnega ravnanja z družbenimi sredstvi), lahko doseže ravno s tem, da se prodajna pogodba kot del enotnega posla znebi navedenih ničnih poslov in velja brez njih.
Če pritožnik v roku ne plača sodne takse za pritožbo, ni izpolnjen eden izmed pogojev, da bi se pritožba lahko obravnavala in je treba šteti, da je pritožba umaknjena (prvi odstavek 8. člena ZST).
ZPP člen 370, 370/1, 389, 389/1, 401, 401/1, 408, 408/2.
dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - sklep o razveljavitvi prvostopenjske odločbe - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti
Sklep, s katerim je sodišče druge stopnje razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje, ne glede na njegovo morebitno nepravilnost, nima narave pravnomočne sodne odločbe. Proti takemu sklepu vložena zahteva za varstvo zakonitosti ni naperjena proti pravnomočni sodni odločbi, zato je zahtevo treba zavreči.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča
Okoliščina, da je stvarno in krajevno pristojno isto sodišče, ki je odredilo pripor in izreklo oprostilno sodbo, sama po sebi še ne predstavlja tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Trditev v predlogu, da bi sojenje pri Okrožnem sodišču na Ptuju porajalo dvom v nepristranskost in neodvisnost, je nekonkretizirana.
ZMZPP člen 58, 64, 64/1, 67, 97, 97/1, 97/2. ZUKZ člen 60, 60/1.
priznanje tuje sodne odločbe - stvarna pravica na nepremičnini - premoženjska razmerja med zakoncema - izključna pristojnost - forum rei sitae - forum patrimonii
Tuje sodišče ni pristojno odločati o stvarni pravici na nepremičnini, ki je v naši državi, čeprav je ta del skupnega premoženja zakoncev, o katerem se odloča pred tujim sodiščem. Zato tuje sodbe glede takšne nepremičnine ni mogoče priznati.
Ker je ZR Jugoslavija sedaj mednarodno priznana država, v kateri se, še posebno pa v Črni Gori (od koder je tožnik), izvaja Zakon o amnestiji in proces demokratizacije, prošnja tožnika za priznanje azila v RS, zaradi neodziva vpoklicu v vojsko v aprilu 1999, ni utemeljena.
Glede dokazovanja obstoja zakonskih pogojev za priznanje statusa in pravic prisilnega mobiliziranca v ZZVN ni posebnih določb, kar pomeni, da je obstoj zakonskih pogojev mogoče v skladu z drugim odstavkom 159. člena ZUP (1986) dokazati z vsem, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posameznemu primeru, tudi samo z izjavami prič.
odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča
Pri določitvi odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča na podlagi lokacijskega dovoljenja se odškodnina določi po višini, ki je veljala na dan, ko je bila vložena popolna vloga za legalizacijo.