stvarna pristojnost - krajevna pristojnost - odločitev po uradni dolžnosti - vročitev tožbe zaradi odgovora
Vročitev tožbe sledi predhodnemu preizkusu in ker je bila tožba tožencu vročena dne 19.2.1996, je bil s tem predhodni preizkus tožbe končan. To pa pomeni, da se okrožno sodišče od tedaj dalje po uradni dolžnosti ne more več izreči za nepristojno za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča (drugi odstavek 19. člena ZPP), prav tako se od tedaj dalje ne more izreči po uradni dolžnosti za krajevno nepristojno (drugi odstavek 22. člena ZPP).
dedovanje kmetijskih zemljišč - preveritev pogojev za zaščiteno kmetijo
Z odločbo št. U-I-76/97 z dne 17.6.1999 je Ustavno sodišče RS razveljavilo 26. člen Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG), ki je dokazoval na uporabo Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev - kmetij (ZDKZ) pri ugotavljanju pogojev zaščitene kmetije v zapuščinskih postopkih, ki so se začeli pred ZDKZ in še niso končani, in odločilo, da se za primere, za katere je veljala ureditev 26. člena ZDKG, uporablja ZDKG. Ker obravnavana zadeva ni bila pravnomočno končana do učinkovanja navedene odločbe, gre pa za primere, za katerega je veljala ureditev 26. člena ZDKG, je pravna podlaga za odločanje v obravnavani zadevi ureditev ZDKG.
Zaradi razloga iz 3. točke 267. člena ZUP (1986) je mogoče izreči za nično le tako odločbo, ki je ni mogoče izvršiti, pri čemer ta ničnostni razlog predpostavlja, da odločba še ni bila izvršena. Ker je bila v obravnavani zadevi odločba, za katero je predlagan izrek ničnosti, pravno in dejansko že izvršena z vknjižbo v zemljiški knjigi, je ni mogoče izreči za nično iz razloga 3. točke 267. člena ZUP (1986).
ukrep komunalnega inšpektorja - gradnja brez dovoljenja
Za ukrep komunalnega inšpektorja zadostuje nesporna ugotovitev, da gre za gradnjo brez ustreznega dovoljenja. Okoliščine, ki so investitorja napeljale k nedovoljeni gradnji, za izrek ukrepa niso pomembne. Ukrep se izreče investitorjem in vprašanje lastništva nezakonito zgrajenega objekta oziroma zemljišča, na katerem je zgrajen, ne more biti predmet za presojo upravičenosti ukrepa.
Iz ugotovitve, da je bila preostala tožničina družina izgnana v Srbijo približno dva meseca po njenem odhodu v L., izhaja dvom v pravilnost odločitve prvostopnega sodišča, da tožnici ne pripada status žrtve vojnega nasilja - begunca.
lastninsko preoblikovanje podjetij - agrarna skupnost - začasna odredba
Če upravičenec ne predlaga izdaje začasne odredbe po ZLPP in v roku, predpisanem v tem zakonu, se podjetje lahko lastninsko preoblikuje. ZPVAS pa posebej ni predvidel možnosti zavarovanja pravic članov ponovno vzpostavljenih agrarnih skupnosti v procesih lastninskega preoblikovanja.
ukrep komunalnega inšpektorja - gradnja brez dovoljenja
Za ukrep komunalnega inšpektorja zadostuje nesporna ugotovitev, da gre za gradnjo brez ustreznega dovoljenja. Okoliščine, ki so investitorja napeljale k nedovoljeni gradnji, za izrek ukrepa niso pomembne.
Tožnik je tisti, ki je bil stranka v upravnem postopku in mu je bil izdan dokončen upravni akt in tudi tisti, ki kot stranka v upravnem postopku ni sodeloval, pa je z izdanim aktom ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan, kršena kakšna njegova pravica ali pravna korist. V obravnavani zadevi ni mogoče odreči statusa tožnika osebi, kateri je bil vročen upravni akt organa druge stopnje, s katerim je bilo odločeno o statusu kmetije, katere solastnik je ta oseba.
Ocenjevanje je opravilo strokovne narave in s samo oceno se, tudi po presoji pritožbenega sodišča, ne odloča o pravici ali koristi, ki bi jo zakon varoval tožeči stranki, niti se z oceno ne nalaga nobena obveznost.
Izpodbijanje neustreznosti šolskih ocen na šoli katerekoli vrste ne sodi v obravnavo v okviru upravnega spora pred upravnim sodiščem.
ZSZ člen 46, 47, 52, 52/2.ZSZ(1984) člen 53, 53/4.
stvarna pristojnost - javni razpis za oddajo stavbnega zemljišča
Akt, s katerim občina po izvedbi javnega razpisa odda (proda) stavbno zemljišče najboljšemu ponudniku, ni upravni akt, pač pa akt poslovanja, s katerim občina razpolaga s svojim premoženjem.
Če je opustitev vročitve kot obnovitveni razlog (2. točka 421. člena ZPP) bila neuspešno uveljavljena že v prejšnjem postopku, to ni upošteven razlog za dovolitev obnove postopka.
Če niso izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka 22. člena ZBPP za izjemno odobritev brezplačne pravne pomoči, le-te ni mogoče odobriti zaradi večjega števila zadev pred sodišči in večje vrednosti posameznih sporov, saj teh pogojev za izjemno odobritev isti zakon ne določa.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka (339/2-14) - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in samimi listinami
Toženec navaja nasprotje med dokaznimi ugotovitvami sodbe in vsebino listin; to bi lahko pomenilo zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Če pa sodba pravilno povzame vsebino listine, vendar je na podlagi obrazložene dokazne ocene ne sprejme kot podlago za ugotovitev dejstev ni v tem nobene kršitve določb postopka.
ZDen člen 3, 3/1-7, 3/2, 88, 88/1.ZOR člen 4, 104, 104/1. Zakon o razpolaganju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti.
denacionalizacija - agrarna skupnost - ničnost pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča - vrnitev kupnine
Odločilnega pomena je bila ugotovitev, da je bila agrarna skupnost B. podržavljena in da je sporna parcela številka 1822/16 k.o... postala družbena lastnina na podlagi Zakona o razpolaganju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti in dana v uporabo Občini S. To premoženje pa je bilo predmet pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča, ki sta jo pravdni stranki sklenili 27.7.1992. Take ugotovitve so utemeljevale odločitev o sporu na podlagi ZDen, torej predpisa, ki je veljal v času sklenitve obravnavane pogodbe. Uporabo navedenih določb ZDen pa utemeljuje že načelna možnost vrnitve nepremičnin v denacionalizacijskem postopku. Ker je bila obravnavana pogodba sklenjena 27.7.1992 torej v času, ko po določilu prvega odstavka 88. člena ZDen ni bilo dopustno nobeno razpolaganje z nepremičninami oziroma premoženjem, glede katerega po njegovih določbah obstaja dolžnost vrnitve, je pogodba nična.
Če pritožnik v roku ne plača sodne takse za pritožbo, ni izpolnjen eden izmed pogojev, da bi se pritožba lahko obravnavala in je treba šteti, da je pritožba umaknjena (prvi odstavek 8. člena ZST).
ZPP člen 100, 100/1, 367, 367/2, 377, 385, 391, 391/2.
dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - najemna pogodba - plačilo najemnine - aktivna legitimacija solastnika v najem dane nepremičnine - smrt stranke med pravdo - zastopanje v pravdi - prenehanje pravdnega pooblastila - vstop dedičev v pravdo
Smrt stranke med pravdo res povzroči konec njene pravne sposobnosti. Kadar pa ima stranka pravdnega pooblaščenca in umre, pravdno pooblastilo s smrtjo ne preneha, namesto nje pa vstopijo v trenutku smrti po sili zakona njeni dediči. Če dediči pozneje formalno vstopijo v pravdo, tak vstop nima konstitutivnega, ampak le deklaratorni značaj, ker dediči niso pravdna stranka le od vstopa, ampak že od smrti prednika dalje. Zavrnitev tožbenega zahtevka ene od tožečih strank, ki je med pravdo umrla, pa je ves čas postopka imela pooblaščenca, zato ne predstavlja kršitve niti po materialnih, niti po procesnih predpisih.