dedovanje kmetijskih zemljišč - preveritev pogojev za zaščiteno kmetijo
Z odločbo št. U-I-76/97 z dne 17.6.1999 je Ustavno sodišče RS razveljavilo 26. člen Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG), ki je dokazoval na uporabo Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev - kmetij (ZDKZ) pri ugotavljanju pogojev zaščitene kmetije v zapuščinskih postopkih, ki so se začeli pred ZDKZ in še niso končani, in odločilo, da se za primere, za katere je veljala ureditev 26. člena ZDKG, uporablja ZDKG. Ker obravnavana zadeva ni bila pravnomočno končana do učinkovanja navedene odločbe, gre pa za primere, za katerega je veljala ureditev 26. člena ZDKG, je pravna podlaga za odločanje v obravnavani zadevi ureditev ZDKG.
lastninsko preoblikovanje podjetij - agrarna skupnost - začasna odredba
Če upravičenec ne predlaga izdaje začasne odredbe po ZLPP in v roku, predpisanem v tem zakonu, se podjetje lahko lastninsko preoblikuje. ZPVAS pa posebej ni predvidel možnosti zavarovanja pravic članov ponovno vzpostavljenih agrarnih skupnosti v procesih lastninskega preoblikovanja.
ukrep komunalnega inšpektorja - gradnja brez dovoljenja
Za ukrep komunalnega inšpektorja zadostuje nesporna ugotovitev, da gre za gradnjo brez ustreznega dovoljenja. Okoliščine, ki so investitorja napeljale k nedovoljeni gradnji, za izrek ukrepa niso pomembne. Ukrep se izreče investitorjem in vprašanje lastništva nezakonito zgrajenega objekta oziroma zemljišča, na katerem je zgrajen, ne more biti predmet za presojo upravičenosti ukrepa.
ZSZ člen 46, 47, 52, 52/2.ZSZ(1984) člen 53, 53/4.
stvarna pristojnost - javni razpis za oddajo stavbnega zemljišča
Akt, s katerim občina po izvedbi javnega razpisa odda (proda) stavbno zemljišče najboljšemu ponudniku, ni upravni akt, pač pa akt poslovanja, s katerim občina razpolaga s svojim premoženjem.
Iz ugotovitve, da je bila preostala tožničina družina izgnana v Srbijo približno dva meseca po njenem odhodu v L., izhaja dvom v pravilnost odločitve prvostopnega sodišča, da tožnici ne pripada status žrtve vojnega nasilja - begunca.
Tožnik je tisti, ki je bil stranka v upravnem postopku in mu je bil izdan dokončen upravni akt in tudi tisti, ki kot stranka v upravnem postopku ni sodeloval, pa je z izdanim aktom ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan, kršena kakšna njegova pravica ali pravna korist. V obravnavani zadevi ni mogoče odreči statusa tožnika osebi, kateri je bil vročen upravni akt organa druge stopnje, s katerim je bilo odločeno o statusu kmetije, katere solastnik je ta oseba.
Ocenjevanje je opravilo strokovne narave in s samo oceno se, tudi po presoji pritožbenega sodišča, ne odloča o pravici ali koristi, ki bi jo zakon varoval tožeči stranki, niti se z oceno ne nalaga nobena obveznost.
Izpodbijanje neustreznosti šolskih ocen na šoli katerekoli vrste ne sodi v obravnavo v okviru upravnega spora pred upravnim sodiščem.
Če je opustitev vročitve kot obnovitveni razlog (2. točka 421. člena ZPP) bila neuspešno uveljavljena že v prejšnjem postopku, to ni upošteven razlog za dovolitev obnove postopka.
ukrep komunalnega inšpektorja - gradnja brez dovoljenja
Za ukrep komunalnega inšpektorja zadostuje nesporna ugotovitev, da gre za gradnjo brez ustreznega dovoljenja. Okoliščine, ki so investitorja napeljale k nedovoljeni gradnji, za izrek ukrepa niso pomembne.
Če niso izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka 22. člena ZBPP za izjemno odobritev brezplačne pravne pomoči, le-te ni mogoče odobriti zaradi večjega števila zadev pred sodišči in večje vrednosti posameznih sporov, saj teh pogojev za izjemno odobritev isti zakon ne določa.
stvarna pristojnost - krajevna pristojnost - odločitev po uradni dolžnosti - vročitev tožbe zaradi odgovora
Vročitev tožbe sledi predhodnemu preizkusu in ker je bila tožba tožencu vročena dne 19.2.1996, je bil s tem predhodni preizkus tožbe končan. To pa pomeni, da se okrožno sodišče od tedaj dalje po uradni dolžnosti ne more več izreči za nepristojno za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča (drugi odstavek 19. člena ZPP), prav tako se od tedaj dalje ne more izreči po uradni dolžnosti za krajevno nepristojno (drugi odstavek 22. člena ZPP).
Zaradi razloga iz 3. točke 267. člena ZUP (1986) je mogoče izreči za nično le tako odločbo, ki je ni mogoče izvršiti, pri čemer ta ničnostni razlog predpostavlja, da odločba še ni bila izvršena. Ker je bila v obravnavani zadevi odločba, za katero je predlagan izrek ničnosti, pravno in dejansko že izvršena z vknjižbo v zemljiški knjigi, je ni mogoče izreči za nično iz razloga 3. točke 267. člena ZUP (1986).
bistvena kršitev določb pravdnega postopka (339/2-14) - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in samimi listinami
Toženec navaja nasprotje med dokaznimi ugotovitvami sodbe in vsebino listin; to bi lahko pomenilo zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Če pa sodba pravilno povzame vsebino listine, vendar je na podlagi obrazložene dokazne ocene ne sprejme kot podlago za ugotovitev dejstev ni v tem nobene kršitve določb postopka.
ZDen člen 3, 3/1-7, 3/2, 88, 88/1.ZOR člen 4, 104, 104/1. Zakon o razpolaganju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti.
denacionalizacija - agrarna skupnost - ničnost pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča - vrnitev kupnine
Odločilnega pomena je bila ugotovitev, da je bila agrarna skupnost B. podržavljena in da je sporna parcela številka 1822/16 k.o... postala družbena lastnina na podlagi Zakona o razpolaganju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti in dana v uporabo Občini S. To premoženje pa je bilo predmet pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča, ki sta jo pravdni stranki sklenili 27.7.1992. Take ugotovitve so utemeljevale odločitev o sporu na podlagi ZDen, torej predpisa, ki je veljal v času sklenitve obravnavane pogodbe. Uporabo navedenih določb ZDen pa utemeljuje že načelna možnost vrnitve nepremičnin v denacionalizacijskem postopku. Ker je bila obravnavana pogodba sklenjena 27.7.1992 torej v času, ko po določilu prvega odstavka 88. člena ZDen ni bilo dopustno nobeno razpolaganje z nepremičninami oziroma premoženjem, glede katerega po njegovih določbah obstaja dolžnost vrnitve, je pogodba nična.
ZUS člen 74. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.ZDen člen 63, 63/3.
ugotovitev državljanstva
V postopku ugotavljanja državljanstva po tretjem odstavku 63. člena ZDen mora imeti stranka možnost izpodbijati domnevo nelojalnosti in dokazovati lojalnost tistega, katerega državljanstvo se ugotavlja. Če ima takšno možnost šele v tožbi, jo mora sodišče v skladu s 44.
členom ZUS pozvati, da se glede na svoje tožbene navedbe opredeli do domneve nelojalnosti. Če tega ne stori, je podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu.