Po določbi drugega odstavka 367. člena ZPP je za dovoljenost revizije odločilna vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki pa v predmetnem sporu ne presega 1.000.000 tolarjev.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - oseba, rojena v izgnanstvu - trajanje
Ker je bila tožnica rojena staršem, ko je zoper njih trajal ukrep izgnanstva, en mesec pred koncem druge svetovne vojne, ne izpolnjuje pogoja (iz 3. člena ZZVN) za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja.
Obnovitveni razlog sodnega postopka po 1. točki prvega odstavka 85. člena ZUS predpostavlja, da je sodišče v prejšnjem upravnem sporu samo ugotavljalo dejansko stanje in na tej podlagi meritorno odločilo o zadevi
denacionalizacija - vrnitev nepremičnin v last in posest - zazidano stavbno zemljišče - nezazidano stavbno zemljišče - ovire za vrnitev v naravi - bistvena okrnitev prostorske kompleksnosti oziroma namen izrabe prostora in nepremičnin - pravni standard
Stavbnih zemljišč, ki so bila zazidana po podržavljenju, se ne vrača, ker bi se sicer posegalo v pravno razmerje, ki zadeva sam objekt na zemljišču, čeprav ta objekt ni v lasti upravičenca. Pravno nepomembna je okoliščina, ali je bil trajni objekt zgrajen za podlagi gradbenega dovoljenja.
Sodišči sta z zavrnitvijo zahteve za vrnitev v last in posest nezazidanega stavbnega zemljišča preširoko razlagali oviro iz 4.
točke prvega odstavka 19. člena ZDen. Pri pravilni razlagi pravnega standarda o "bistveni okrnitvi prostorske kompleksnosti oziroma namena izrabe prostora in nepremičnin" bi morali izhajati iz stališča, da gre za izjemo od siceršnjega pravila ZDen o vračanju v naravi, da je treba zato navedeno oviro restriktivno razlagati in tudi natančno ugotoviti vse dejanske okoliščine, ki so v konkretnem primeru pomembne za uporabo pravnega standarda. V letu 1999 pričeta gradnja parkirišča ni pravno pomembna, ker so odločilne razmere v času uveljavitve ZDen, saj ne ena ne druga stran ne more biti v boljšem ali slabšem položaju zaradi ravnanja po uveljavitvi ZDen.
ZOR člen 482, 482/2, 484, 485. ZPP (1977) člen 354, 354/2-7.
prodajna pogodba - jamčevanje za stvarne napake - grajanje napak - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - udeležba stranke na naroku - možnost obravnavanja pred sodiščem
Na obravnavo je tožnik pravočasno in pravilno vabljen. Sodišče je res prosil, naj obravnavo preloži, vendar pa njegovi prošnji ni ugodilo. Dejstvo, da se je kljub temu, da njegovi prošnji ni bilo ugodeno, istega dne raje udeležil nekega drugega poslovnega sestanka, je posledica njegove proste izbire in ocene, kaj je zanj bolj pomembno. Morebitna toženčeva napačna izbira glede tega, kje bo aktivno sodeloval, in njegova morebitna zmotna presoja (ne)pomembnosti udeležbe v postopku pred sodiščem pa ne predstavlja odvzema možnosti obravnavanja pred sodiščem z "nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve", kot to absolutno bistveno kršitev opredeljuje ZPP v 7. točki drugega odstavka 354. člena.
Toženec tožnice o stvarni napaki sploh ni obvestil. Po določbi 484. člena ZOR pa bi jo moral.
ZIKS člen 145, 145/1. ZIKS-G člen 1.ZD člen 221, 221/1.OZ člen 17. ODZ paragraf 294.
povojni procesi - vrnitev zaplenjenega premoženja - smrt upravičenca do vračila premoženja - dednopravni zahtevki po izdaji sklepa o dedovanju - pozneje najdeno premoženje - vrnitev premoženja v zapuščinsko maso - načelno pravno mnenje - vrnitev pritiklin
Po povedanem so v času izpodbijane odločitve sodišča druge stopnje bila povsem enaka vsa pravna pravila, ki jih je moralo upoštevati Vrhovno sodišče pri sprejemu navedenega načelnega pravnega mnenja o uporabi prvega odstavka 221. člena ZD. Z njim se Vrhovno sodišče seveda ni izreklo o razlagi prvega odstavka 145. člena ZIKS in predvsem ne za tako razlago, da se zaplenjeno premoženje v primerih, ko je obsojenec že umrl, vselej vrača v njegovo zapuščino. Vsekakor pa se je zaradi prej obrazloženega izhodišča tega mnenja že v njem posebno izreklo o tem, da je premoženje, zaplenjeno obsojencu, ki je umrl pred njegovo vrnitvijo, mogoče vrniti tudi tako, da se vrne v njegovo zapuščino. Po sprejemu tega načelnega pravnega mnenja pa je Vrhovno sodišče v revizijskih zadevah iz postopkov po prvem odstavku 145. člena ZIKS tudi že, in to na prej obrazložen način, razložilo to materialnopravno določbo in izreklo, da je tudi po ZIKS treba vrniti premoženje tistemu, ki mu je bilo neutemeljeno zaplenjeno, in ga po njegovi smrti vrniti v njegovo zapuščino, vprašanje dedovanja pa ni stvar tega postopka.
ZUS člen 77, 77/2-3. Zakon o spremembah in dopolnitvah ZUN člen 17, 17/1. ZUN člen 73.
ukrep urbanističnega inšpektorja - uporaba materialnega prava
Za uporabo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor je bistveno, kdaj je bil inšpekcijski postopek začet.
temeljna načela obligacijskega prava - izpodbijanje pravnega posla na podlagi določb ZOR o temeljnih načelih - zakonske določbe brez sankcij
Za kršitev zakonskih določb v poglavju o temeljnih načelih ZOR niso predpisane sankcije. Zato samo na njihovi podlagi brez povezave z določbami v ostalem delu zakona, če te obstajajo, ni mogoče poseči v pravna razmerja med strankami.
objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - domneva vzročnosti - odgovornost šole - povrnitev škode - pouk telesne vzgoje - skok čez kozo
Dejavnost s povečano nevarnostjo je podana tedaj, ko je zaradi njenega rednega poteka lahko ogroženo življenje ali zdravje. V tem primeru je tožnica ob asistenci učitelja opravljala v učnem programu, prilagojenem otroku njene starosti, predpisano telovadno vajo, ki sama po sebi ni nevarna, in na orodju, prilagojenem njeni starosti in višini. Revizija utemeljeno poudarja, da je telesna vzgoja otrok v šolah podvržena strogi regulativi - to velja tudi za izbiro telovadnega orodja in za predpisani način izvedbe telovadne vaje. Dejanske ugotovitve ne omogočajo sklepanja, da je bila vaja v tem primeru izvedena na drugačnem (predvsem višjem) orodju, ali na način, ki ni predviden za otroka tožničine starosti. Odgovornost za nastalo škodo na podlagi vzročnosti (drugi odstavek 154. člena ZOR) torej ni podana.
ZKP člen 559, 560, 560/2.ZPKri člen 2, 2/3, 22, 22/1.
poprava krivic - revizija
Pri odločanju o reviziji po ZPKri ni mogoče smiselno uporabiti določila 2. odstavka 560. člena ZKP.
Ker ZPKri natančno razmejuje pogoje za pridobitev statusa političnega zapornika od pogojev za vložitev revizije zoper kazensko obsodilno sodbo, določba 3. odstavka 2. člena ZPKri, ki se nanaša na politične zapornike, ne omogoča vložitev revizije.
ukrep urbanističnega inšpektorja - nedovoljen poseg v prostor
Utemeljen je ukrep urbanističnega inšpektorja o odstranitvi predelne stene ter vzpostavitvi v prejšnje stanje, ker je poseg opravljen brez ustreznega dovoljenja.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec
Ker je šele novela ZZVN (Ur.list RS, št. 43 z dne 4.6.1999) kot žrtev vojnega nasilja opredelila tudi osebo, ki je bila v času od 6.4.1941 do 15.5.1945 nasilno pregnana iz svojega doma zaradi požiga ali porušenja njegove stanovanjske hiše, prej veljavne določbe ne šteje v podlago za ugoditev takemu zahtevku.
osebno zavarovanje - življenjsko in nezgodno zavarovanje - obveznosti zavarovalnice - splošni zavarovalni pogoji - tabela invalidnosti - dolžnost plačila zavarovalne vsote - trajna invalidnost
Kot sestavni del zavarovalne pogodbe sta sodišči upoštevali Splošne pogoje za nezgodno zavarovanje oseb NE - 88 kot pogodbeno materialno pravo. Pogodbeno pravo mora stranka v pravdnem postopku izkazati. Tožeča stranka se sklicuje na Splošne pogoje ŽZ 90 a, ki jih ni predložila in jih zato ni mogoče upoštevati.
denacionalizacija nepremičnin - nadomestilo zaradi nezmožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja
Kakšno je razmerje med določbami ZDen in drugimi splošnimi predpisi, ki urejajo premoženjsko in odškodninsko področje, je določeno v prvem odstavku 6. člena ZDen. V drugem odstavku 72. člena, ki je v razmerju do drugih splošnih predpisov, ki urejajo premoženjsko in odškodninsko področje, specialni predpis, pa je določeno, da se odškodninski zahtevki iz naslova nezmožnosti uporabe oziroma upravljanja ter iz naslova vzdrževanja nepremičnin v času od podržavljenja do uveljavitve ZDen ne priznavajo. Razlaga te določbe ZDen kot specialnega zakona po načelu a contrario pa pripelje do materialnopravnega zaključka, ki ga je sprejelo v izpodbijani pravnomočni sodbi sodišče druge stopnje, da so, ne glede na določbe ZTLR, ki se nanašajo na izročitev plodov, ki se lahko uveljavljajo v zvezi z izročitvijo stvari in ki so povezani tudi z lastninsko pravico na stvari, zahtevki, kakršne v tej pravdi uveljavlja tožeča stranka proti toženi stranki, utemeljeni že na podlagi drugega odstavka 72. člena ZDen. Iskanje drugih pravnih podlag izven določb ZDen za odločitev o podlagi tožbenega zahtevka tožeče stranke tako sploh ni potrebno, ne dovoljeno.
sprejem v državljanstvo - izpolnjevanje pogoja zagotovljenosti stanovanja
Pogodba o najemu stanovanja, za katerega je pristojni upravni organ ugotovil, da ni stanovanje v smislu 3. člena SZ, ni dokaz o izpolnjevanju pogoja iz 4. točke 1. odstavka 10. člena ZDRS.
sprejem v državljanstvo RS - pogoj dejanskega življenja v RS - uporaba materialnega prava
Ker se pravno razmerje rešuje po materialnem predpisu, ki velja v času izdaje odločbe prve stopnje, ni pomembno, ali je stranka izpolnjevala pogoje ob vložitvi prošnje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - sorodstveno razmerje med sodnikom pristojnega sodišča in udeležencem nepravdnega postopka - dvom v nepristranskost sodišča
Bližnje sorodstveno razmerje udeležencev tega nepravdnega postopka s sodnico stvarno pristojnega sodišča je okoliščina, ki pri udeležencih nepravdnega postopka lahko vzbudi dvom v nepristranskost te sodnice in tudi njenih kolegov sodnikov istega sodišča.
podlage odškodninske odgovornosti - pojem nedopustnega ravnanja ali škodljivega dejstva - odločba upravnega organa - zastaranje pregona - devizni prekršek
Zastaranje pregona je predvideno v zakonu, zato ni nedopustno ravnanje. Potek zastaralnega roka je dogodek, ki je imel za tožnika ugodne posledice, saj mu je bil vrnjen odvzeti denar. Zato je pravilna utemeljitev sodbe, da zastaranje pregona ni nedopustno ravnanje