Pravna oseba (zastavljalnica), ki se ukvarja z odobravanjem posojil, mora glede obresti spoštovati merila, ki veljajo na tem področju. Vežejo jo enaka moralna načela, kot vsako finančno organizacijo, ki se ukvarja s posojanjem denarja. Zato je treba ugotoviti, ali in za koliko 5-odstotne mesečne pogodbene obresti z določilom o obrestovanju celega zneska za vse posojilno obdobje, ne glede na vračila, presegajo obresti, po katerih so v obravnavanem obdobju odobravala posojila banke.
ZZZDR člen 78, 78/3, 80, 106, 106/2, 116, 116/1, 119.ZPP člen 18, 18/2. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 9, 9/3. Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic člen 1, 1-3.URS člen 54.
sodna pristojnost - razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - roditeljska pravica - pravice in dolžnosti staršev - pravica do osebnih stikov - pristojnost za odločanje o omejitvi osebnih stikov
O odvzemu ali omejitvi pravice staršev do stikov z otrokom ob razvezi ali razveljavitvi zakonske zveze staršev odloča sodišče (tretji odstavek 78. člena in 80. člen ZZZDR). Sodišče je pristojno za izdajo odločbe tudi v tistih primerih, ko na novo uredi vprašanje stikov, o katerih je ob razvezi ali razveljavitvi zakonske zveze že odločilo. V vseh drugih primerih ločitve otroka od staršev pa je za odločanje o stikih pristojen center za socialno delo (106. člen ZZZDR).
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela
Vsekakor treba upoštevati običajna pravila delodajalca in potrebe delovnega procesa. Te so bile glede na izvedene dokaze take, da so zahtevale sprotno uskladitev rokov še tik pred koriščenjem dopustov, kar pomeni, da nastop dopusta brez dogovora in izrecne odobritve šefa (glede na prakso) ni bil dopusten. Odsotnost brez odobritve zato pomeni neupravičeno odsotnost z dela, to pa zadošča za uporabo določil 5. ali 6. točke prvega odstavka 100. člena ZDR oziroma za prenehanje delovnega razmerja.
ZDSS člen 23, 23/1. ZTPDR člen 17, 17/2, 83. ZDR (1990) člen 106, 106/2.ZPP člen 339, 339/1, 339/2-14.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodni postopek - delovno razmerje pri delodajalcu - nezakonita razporeditev - presoja zakonitosti dokončne odločbe
Ker se v vsakem sporu odloča o pravnih razmerjih (nastalih, obstoječih ali bodočih) med strankama, mora biti s sodbo o teh razmerjih jasno odločeno. Sodba, ki teh pogojev ne izpolnjuje in s katero ni odločeno o pravicah, obveznostih in pravnih razmerjih strank delovnega razmerja, ni razumljiva in se ne da preizkusiti.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - pravnomočna sodba
Ustava v 23. členu zagotavlja pravico do sodnega varstva, s čimer je praviloma zagotovljena vsebinska, meritorna odločitev o tožbenem zahtevku. Za zakonom pa so lahko določene procesne predpostavke, to je okoliščine, ki morajo oziroma ne smejo biti podane, da sodišče v sporu meritorno odloči. Med take spada tudi okoliščina, da je bilo o tožbenem zahtevku že pravnomočno odločeno (drugi odstavek 319.
plača - zaposleni v občinski upravi - sekretar občinskega sveta
Za odločanje o pravicah in obveznostih zaposlenih v občinski upravi je pristojen župan kot njen predstojnik. Za zaposlene v občinski upravi se uporabljajo predpisi o delovnih razmerjih in plačah, ki veljajo za delavce v državni upravi. Tudi za sekretarja občinskega sveta, ki ga sicer imenuje občinski svet sam, veljajo v primeru sklenitve delovnega razmerja v občinski upravi isti predpisi in iste pristojnosti župana.
delovno razmerje pri delodajalcu - obstoj delovnega razmerja - prenehanje z delom - pravica do vrnitve na delovno mesto
Zakon obravnava institut prenehanje z delom in pravico do vrnitve na delovno mesto. Pravica do vrnitve je brezpogojna, kar pomeni, da ni odvisna niti od dejanskega nastopa dela niti od delavčeve zdravstvene zmožnosti. Pravice iz zdravstvenega zavarovanja v bistvu niso samostojne pravice, ampak so praviloma vezane na delovno razmerje, zato tožena stranka nima prav, ko navaja, da bi pravice, ki jih je tožniku prisodilo sodišče v izpodbijani sodbi lahko uveljavljal na drugih naslovih.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela - trajno prenehanje potreb po delu delavca
Na dan prenehanja delovnega razmerja zaradi neupravičene odsotnosti z dela vpliva le dejanska vrnitev delavca na delo, s katero izkaže svojo pripravljenost do dela do dokončne odločitve o njegovi odsotnosti. Zgolj kot želja po vrnitvi na delo je upoštevna v primeru, če delavec pride na delo in želi delati, pa mu delodajalec tega ne dovoli, kljub nedokončnosti sklepa. Uveljavljanje reintegracijskega zahtevka v sodnem sporu pa samo po sebi ne kaže na željo po delu, saj gre za zahtevek, ki je odvisen od (temelji na) odločitve o temeljnem zahtevku za ugotovitev nazakonitosti prenehanja delovnega razmerja. V konkretnem primeru pa je taka razlaga reintegracijskega zahtevka še toliko manj sprejemljiva, ker je bila jasno izražena želja tožnice ravno nasprotna - ostati doma zaradi varstva otroka.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski postopek - zaslišanje strank
Disciplinska obravnava brez zaslišanja delavca ni dovoljena (zakonita) samo zaradi možnega zastaranja zadeve (zaključek sodišča prve stopnje), ampak bi bilo treba ugotoviti, da delavec vabila na disciplinsko obravnavo ni upošteval brez opravičenih razlogov.
Ker sta tožnika v zahtevi za izdajo začasne odredbe navajala in dokazovala le škodljive posledice, ki bi lahko nastale za rejenko in nista izkazala dejstev in okoliščin, s katerimi bi izkazala težko popravljivo škodo, ki bi nastala njima, ni pogojev za izdajo začasne odredbe.
ZTPDR člen 67, 67/3. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4, 9, 9/2.ZPP člen 339, 339/2-10, 347, 355, 358, 358-4.
zastaranje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zmotna uporaba materialnega prava - odločba sodišča druge stopnje - prenehanje delovnega razmerja - sodni postopek - disciplinski postopek - delovno razmerje pri delodajalcu
V izreku sklepa disciplinske komisije, ki je ugotovila hujšo kršitev delovnih obveznosti, mora biti dejanje, ki je očitano delavcu, opisano v dejanskem smislu, mora biti časovno opredeljeno, v njem pa mora biti - če je to pomembno za odločitev - navedena tudi škoda, ki je nastala delodajalcu. Le tako je mogoče uporabiti določbe o zastaranju (67. člen ZTPDR) in ugotoviti, ali je podan resen razlog za prenehanje delovnega razmerja (4. člen Konvencije MOD št. 58).
Pri ugotavljanju, ali je zastaralo vodenje disciplinskega postopka, lahko sodišče druge stopnje svojo odločitev opre le na tiste (listinske) dokaze, ki jih je kot dejansko podlago za odločitev uporabilo sodišče prve stopnje.
Kršene so bile določbe 347., 355. in 4. točke 358. člena ZPP, če je sodišče druge stopnje spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je ugotovilo, da je bilo na prvi stopnji dejansko stanje pravilno ugotovljeno, nato pa je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo v nasprotju z dokaznimi zaključki sodbe sodišča prve stopnje, ne da bi za to navedlo dejansko podlago.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - sorodstvo stranke in sodnika manjšega sodišča
Tehten razlog v smislu smotrne delegacije je tudi primer, ko nastopa kot stranka sorodnik sodnika na sodišču, kjer dela malo sodnikov. Ob takšni okoliščini bi se namreč lahko porodil dvom o nepristranskosti odločanja in korektnosti postopka na tem sodišču.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21574
ZKP člen 498, 498/1.KZ člen 63, 63/3, 69. ZKPPK člen 6, 23, 23/1.
postopek za uporabo varnostnih ukrepov - odvzem predmetov
Ker odločba o odvzemu predmetov, izdana na podlagi 1.odstavka 489. člena ZKP, ne vsebuje nikakršnih utemeljenih razlogov o konkretni nevarnosti, da bi osumljenec storil kaznivo dejanje, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
Iz Zakona o kontroli predmetov iz plemenitih kovin (ZKPPK) ne izhaja, da promet predmetov iz plemenitih kovin, ki glede čistoče ne dosegajo 585 tisočink, v Republiki Sloveniji ni mogoč. Iz določila 1. odstavka 23. člena navedenega zakona je namreč razvidno, da se le predmeti iz plemenitih kovin, ki glede čistoče ne dosegajo niti najnižje stopnje, predpisane v 6. členu, vendar pa imajo v zlitini več kot 200 tisočink plemenite kovine, ne štejejo za predmete iz plemenitih kovin in ne smejo v promet.
ZKP člen 236, 236/1-5, 236/3, 251, 251/1, 420, 420/2.
izvedenstvo - kdo ne sme biti postavljen za izvedenca - posredni dokazi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Podlaga prepovedi iz 1. odstavka 251. člena ZKP, torej kdo ne sme biti postavljen za izvedenca, je v povezanosti oseb, navedenih v 5. točki 1.odstavka 236. člena ZKP, z obdolžencem.
Tretje osebe je dopustno zaslišati kot priče o tem, kaj jim je povedala oškodovanka, ki je sodišče glede na določbo 3. odstavka 236. člena ZKP in zaradi varstva njene integritete ni moglo zaslišati.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - načelo proste presoje dokazov
Zagovornik se v zahtevi za varstvo zakonitosti zgolj posplošeno sklicuje na mnenje, ki ga je izvedenec izdelal po njegovem naročilu, ne da bi konkretno navedel, na katera pomembna dejstva bi izvedba tega dokaza odločilno vplivala in iz katerih razlogov utemeljitev sodišča o tem, zakaj izvedba dokaza ni potrebna, ni sprejemljiva. S tem ni izkazal dovolj visoke stopnje verjetnosti, da bi izvedba navedenega dokaza lahko odločilno vplivala na dejanske zaključke pravnomočne sodbe glede obsojencu očitanega načina ravnanja, zato neizvedba tega dokaza ne pomeni kršitve obsojenčeve pravice do obrambe.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa kršitev zakona
Z navedbo, da se izpodbijana sodba ne more opirati na zbrane dokaze, ker so vsi, ki jih je sodišče privzelo kot merodajne, nični, oziroma je sodišče privzelo le verjetno izkazana dejstva, obsojenec ni ustrezno obrazložil uveljavljene procesne kršitve iz 8. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
izvedenstvo - postavitev drugega izvedenca - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker sodišče v izvedenskem mnenju ni ugotovilo pomanjkljivosti in ker je ocenilo, da glede pravilnosti in s tem strokovnosti mnenja ni podan utemeljen dvom, ni bilo podlage za ravnanje po 258. členu ZKP.