Pravna oseba (zastavljalnica), ki se ukvarja z odobravanjem posojil, mora glede obresti spoštovati merila, ki veljajo na tem področju. Vežejo jo enaka moralna načela, kot vsako finančno organizacijo, ki se ukvarja s posojanjem denarja. Zato je treba ugotoviti, ali in za koliko 5-odstotne mesečne pogodbene obresti z določilom o obrestovanju celega zneska za vse posojilno obdobje, ne glede na vračila, presegajo obresti, po katerih so v obravnavanem obdobju odobravala posojila banke.
ZOR člen 154, 154/1, 154/2, 158, 173. ZTPDR člen 73.
odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - nesreča pri delu - odgovornost delodajalca - krivdna in objektivna odgovornost - trditveno in dokazno breme
Uporaba kladiva je opravilo, katerega nevarnost je običajna in znana. Zato uporaba kladiva v takih okoliščinah, kot so bile ugotovljene v tem primeru, ne more pomeniti posebne nevarnosti.
Ker sta tožnika v zahtevi za izdajo začasne odredbe navajala in dokazovala le škodljive posledice, ki bi lahko nastale za rejenko in nista izkazala dejstev in okoliščin, s katerimi bi izkazala težko popravljivo škodo, ki bi nastala njima, ni pogojev za izdajo začasne odredbe.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela - trajno prenehanje potreb po delu delavca
Na dan prenehanja delovnega razmerja zaradi neupravičene odsotnosti z dela vpliva le dejanska vrnitev delavca na delo, s katero izkaže svojo pripravljenost do dela do dokončne odločitve o njegovi odsotnosti. Zgolj kot želja po vrnitvi na delo je upoštevna v primeru, če delavec pride na delo in želi delati, pa mu delodajalec tega ne dovoli, kljub nedokončnosti sklepa. Uveljavljanje reintegracijskega zahtevka v sodnem sporu pa samo po sebi ne kaže na željo po delu, saj gre za zahtevek, ki je odvisen od (temelji na) odločitve o temeljnem zahtevku za ugotovitev nazakonitosti prenehanja delovnega razmerja. V konkretnem primeru pa je taka razlaga reintegracijskega zahtevka še toliko manj sprejemljiva, ker je bila jasno izražena želja tožnice ravno nasprotna - ostati doma zaradi varstva otroka.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela
Vsekakor treba upoštevati običajna pravila delodajalca in potrebe delovnega procesa. Te so bile glede na izvedene dokaze take, da so zahtevale sprotno uskladitev rokov še tik pred koriščenjem dopustov, kar pomeni, da nastop dopusta brez dogovora in izrecne odobritve šefa (glede na prakso) ni bil dopusten. Odsotnost brez odobritve zato pomeni neupravičeno odsotnost z dela, to pa zadošča za uporabo določil 5. ali 6. točke prvega odstavka 100. člena ZDR oziroma za prenehanje delovnega razmerja.
plača - zaposleni v občinski upravi - sekretar občinskega sveta
Za odločanje o pravicah in obveznostih zaposlenih v občinski upravi je pristojen župan kot njen predstojnik. Za zaposlene v občinski upravi se uporabljajo predpisi o delovnih razmerjih in plačah, ki veljajo za delavce v državni upravi. Tudi za sekretarja občinskega sveta, ki ga sicer imenuje občinski svet sam, veljajo v primeru sklenitve delovnega razmerja v občinski upravi isti predpisi in iste pristojnosti župana.
ZDSS člen 23, 23/1. ZTPDR člen 17, 17/2, 83. ZDR (1990) člen 106, 106/2.ZPP člen 339, 339/1, 339/2-14.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodni postopek - delovno razmerje pri delodajalcu - nezakonita razporeditev - presoja zakonitosti dokončne odločbe
Ker se v vsakem sporu odloča o pravnih razmerjih (nastalih, obstoječih ali bodočih) med strankama, mora biti s sodbo o teh razmerjih jasno odločeno. Sodba, ki teh pogojev ne izpolnjuje in s katero ni odločeno o pravicah, obveznostih in pravnih razmerjih strank delovnega razmerja, ni razumljiva in se ne da preizkusiti.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski postopek - zaslišanje strank
Disciplinska obravnava brez zaslišanja delavca ni dovoljena (zakonita) samo zaradi možnega zastaranja zadeve (zaključek sodišča prve stopnje), ampak bi bilo treba ugotoviti, da delavec vabila na disciplinsko obravnavo ni upošteval brez opravičenih razlogov.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - pravnomočna sodba
Ustava v 23. členu zagotavlja pravico do sodnega varstva, s čimer je praviloma zagotovljena vsebinska, meritorna odločitev o tožbenem zahtevku. Za zakonom pa so lahko določene procesne predpostavke, to je okoliščine, ki morajo oziroma ne smejo biti podane, da sodišče v sporu meritorno odloči. Med take spada tudi okoliščina, da je bilo o tožbenem zahtevku že pravnomočno odločeno (drugi odstavek 319.
ZTPDR člen 67, 67/3. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4, 9, 9/2.ZPP člen 339, 339/2-10, 347, 355, 358, 358-4.
zastaranje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zmotna uporaba materialnega prava - odločba sodišča druge stopnje - prenehanje delovnega razmerja - sodni postopek - disciplinski postopek - delovno razmerje pri delodajalcu
V izreku sklepa disciplinske komisije, ki je ugotovila hujšo kršitev delovnih obveznosti, mora biti dejanje, ki je očitano delavcu, opisano v dejanskem smislu, mora biti časovno opredeljeno, v njem pa mora biti - če je to pomembno za odločitev - navedena tudi škoda, ki je nastala delodajalcu. Le tako je mogoče uporabiti določbe o zastaranju (67. člen ZTPDR) in ugotoviti, ali je podan resen razlog za prenehanje delovnega razmerja (4. člen Konvencije MOD št. 58).
Pri ugotavljanju, ali je zastaralo vodenje disciplinskega postopka, lahko sodišče druge stopnje svojo odločitev opre le na tiste (listinske) dokaze, ki jih je kot dejansko podlago za odločitev uporabilo sodišče prve stopnje.
Kršene so bile določbe 347., 355. in 4. točke 358. člena ZPP, če je sodišče druge stopnje spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je ugotovilo, da je bilo na prvi stopnji dejansko stanje pravilno ugotovljeno, nato pa je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo v nasprotju z dokaznimi zaključki sodbe sodišča prve stopnje, ne da bi za to navedlo dejansko podlago.
delovno razmerje pri delodajalcu - obstoj delovnega razmerja - prenehanje z delom - pravica do vrnitve na delovno mesto
Zakon obravnava institut prenehanje z delom in pravico do vrnitve na delovno mesto. Pravica do vrnitve je brezpogojna, kar pomeni, da ni odvisna niti od dejanskega nastopa dela niti od delavčeve zdravstvene zmožnosti. Pravice iz zdravstvenega zavarovanja v bistvu niso samostojne pravice, ampak so praviloma vezane na delovno razmerje, zato tožena stranka nima prav, ko navaja, da bi pravice, ki jih je tožniku prisodilo sodišče v izpodbijani sodbi lahko uveljavljal na drugih naslovih.
izvedenstvo - alkoholiziranost - odvzem krvi - odvzem urina - zahteva za varstvo zakonitosti - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Policisti, katerim je obsojenec povedal, da je alkoholne pijače užival le po prometni nesreči, niso ravnali v skladu z določilom 2. odstavka 266. člena ZKP, saj bi morali glede na tako izjavo obsojenca odrediti odvzem krvi in urina zaradi ugotovitve dejstev, pomembnih za kazenski postopek. Z analizo bi namreč izvedenec medicinske stroke nedvomno lahko podal mnenje o tem, kolikšno količino popitega alkohola je imel obsojenec v krvi, ko je povzročil prometno nesrečo.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnin v last in posest - zazidano stavbno zemljišče - nezazidano stavbno zemljišče - ovire za vrnitev v naravi - bistvena okrnitev prostorske kompleksnosti oziroma namen izrabe prostora in nepremičnin - pravni standard
Stavbnih zemljišč, ki so bila zazidana po podržavljenju, se ne vrača, ker bi se sicer posegalo v pravno razmerje, ki zadeva sam objekt na zemljišču, čeprav ta objekt ni v lasti upravičenca. Pravno nepomembna je okoliščina, ali je bil trajni objekt zgrajen za podlagi gradbenega dovoljenja.
Sodišči sta z zavrnitvijo zahteve za vrnitev v last in posest nezazidanega stavbnega zemljišča preširoko razlagali oviro iz 4.
točke prvega odstavka 19. člena ZDen. Pri pravilni razlagi pravnega standarda o "bistveni okrnitvi prostorske kompleksnosti oziroma namena izrabe prostora in nepremičnin" bi morali izhajati iz stališča, da gre za izjemo od siceršnjega pravila ZDen o vračanju v naravi, da je treba zato navedeno oviro restriktivno razlagati in tudi natančno ugotoviti vse dejanske okoliščine, ki so v konkretnem primeru pomembne za uporabo pravnega standarda. V letu 1999 pričeta gradnja parkirišča ni pravno pomembna, ker so odločilne razmere v času uveljavitve ZDen, saj ne ena ne druga stran ne more biti v boljšem ali slabšem položaju zaradi ravnanja po uveljavitvi ZDen.
Obnovitveni razlog sodnega postopka po 1. točki prvega odstavka 85. člena ZUS predpostavlja, da je sodišče v prejšnjem upravnem sporu samo ugotavljalo dejansko stanje in na tej podlagi meritorno odločilo o zadevi
ZOR člen 482, 482/2, 484, 485. ZPP (1977) člen 354, 354/2-7.
prodajna pogodba - jamčevanje za stvarne napake - grajanje napak - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - udeležba stranke na naroku - možnost obravnavanja pred sodiščem
Na obravnavo je tožnik pravočasno in pravilno vabljen. Sodišče je res prosil, naj obravnavo preloži, vendar pa njegovi prošnji ni ugodilo. Dejstvo, da se je kljub temu, da njegovi prošnji ni bilo ugodeno, istega dne raje udeležil nekega drugega poslovnega sestanka, je posledica njegove proste izbire in ocene, kaj je zanj bolj pomembno. Morebitna toženčeva napačna izbira glede tega, kje bo aktivno sodeloval, in njegova morebitna zmotna presoja (ne)pomembnosti udeležbe v postopku pred sodiščem pa ne predstavlja odvzema možnosti obravnavanja pred sodiščem z "nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve", kot to absolutno bistveno kršitev opredeljuje ZPP v 7. točki drugega odstavka 354. člena.
Toženec tožnice o stvarni napaki sploh ni obvestil. Po določbi 484. člena ZOR pa bi jo moral.
ZUS člen 74.ZVDZ člen 47, 56, 105, 105/4.ZVPR člen 9, 13, 16.
volitve predsednika republike - zavrnitev kandidature s podporo volilcev
Način določanja kandidatov za predsednika republike s podporo volilcev je urejen v 13. členu Zakona o volitvah predsednika republike (ZVPR). Po navedeni določbi lahko posamezno kandidaturo določi skupina najmanj pet tisoč volilcev. Volilci dajejo svojo podporo na predpisanih obrazcih na način, ki ga ureja 47. člen Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ), ki se po določbi 9. člena ZVPR smiselno uporablja tudi za volitve predsednika republike glede vprašanj, ki jih ZVPR ne ureja. Podpisani obrazci so po določbi rpvega odstavka 16. člena ZVPR sestavni del predloga kandidature in morajo biti predloženi Republiški volilni komisiji v postopku preizkusa zakonitosti s tako podporo vložene kandidature. Ker je v obravnavanem primeru predlog kandidature bil pomanjkljiv, ker ni vseboval najmanj pet tisoč podpisanih obrazcev podpore, ta pomanjkljivost pa ni bila odpravljena v za to določenem roku, je Republiška volilna komisija pravilno ravnala, ko je na podlagi prvega odstavka 56. člena ZVDZ zavrnila kandidaturo, za katero je ugotovila, da ni sestavljena v skladu z zakonom.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - sorodstveno razmerje med sodnikom pristojnega sodišča in udeležencem nepravdnega postopka - dvom v nepristranskost sodišča
Bližnje sorodstveno razmerje udeležencev tega nepravdnega postopka s sodnico stvarno pristojnega sodišča je okoliščina, ki pri udeležencih nepravdnega postopka lahko vzbudi dvom v nepristranskost te sodnice in tudi njenih kolegov sodnikov istega sodišča.
izločitev sodnika - ponavljanje istih razlogov za izločitev - izločitev sodnika porotnika - nedovoljeni dokazi - posebne operativne metode in sredstva
Zagovornica je hkrati s pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje podala "predlog za prenos krajevne pristojnosti". Ker pa v njem ni navedla okoliščin iz 1. odstavka 35. člena ZKP, je z navedbami, da so pritožbeni sodniki z eno od predhodnih odločitev prejudicirali odločitev prvostopenjskega sodišča, zaradi česar ni pričakovati, da bi pri odločanju spremenili svoje mnenje, dejansko zahtevala izločitev sodnikov pritožbenega sodišča. To sodišče je zato njen predlog utemeljeno štelo kot zahtevo za izločitev sodnikov višjega sodišča.
Ni pomembno, kdo izmed delavcev organov za notranje zadeve je podal predlog za uporabo ukrepa tajnega opazovanja in sledenja z uporabo tehničnih sredstev.