zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zagovornik ponuja drugačno oceno izvedenih dokazov, kar pomeni izpodbijanje pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja. Iz tega razloga zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
gradbena pogodba - oblika aneksa k pogodbi - poznejši ustni dogovori pogodbenih strank - zamuda z izpolnitvijo - odškodnina - pogodbena kazen
Tožnica je poslovni prostor prevzela in se ob prevzemu zavezala, "da bo stvar dokončala sama do priprave za uporabno dovoljenje". Ta zaveza res ni bila sklenjena v pisni obliki, kot je bila, v skladu z določbo 630. člena ZOR, sklenjena temeljna pogodba, vendar pa kljub pomanjkanju obličnosti ni brez pravnih učinkov. 14. člen temeljne pogodbe je dovoljeval spremembo pogodbenih določil in prodajalcu celo nalagal, da v okviru tehničnih možnosti upošteva morebitne tožničine želje glede obdelave in opremljenosti poslovnega prostora, v primerih, ko je posebna oblika predpisana samo v interesu pogodbenih strank, pa je mogoče obveznosti ene ali druge pogodbene stranke zmanjšati ali olajšati tudi s poznejšimi ustnimi dogovori (četrti odstavek 67. člena ZOR).
Tožnica je izpolnitev prevzela, kasnejše dokončanje gradnje (in s tem seveda tudi kasnejša pridobitev uporabnega dovoljenja) pa je posledica okoliščin na njeni strani. Zato tudi do plačila pogodbene kazni ni upravičena (270. člen in naslednji ZOR).
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev
Toženčev zaslužek, ki ga je porabil za pridobivanje premoženja ali za preživljanje sebe ali družine, je mogoče upoštevati samo kot eno od pomembnih okoliščinah za ugotavljanje obsega skupnega premoženja in njegovega deleža na njem.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sodnik stranka v postopku - poznanstvo s sodniki pristojnega sodišča
Dejstvo, da je tožnik sodnik Okrožnega sodišča v ..., katerega prostori so funkcionalno povezani s prostori Okrajnega sodišča ..., bi brez dvoma lahko moteče vplivalo na potek sodnega postopka.
dovoljenost revizije zoper sklep o zavrženju tožbe - sklep o spremembi tožbe - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Revizija zoper sklep o zavrženju dela tožbe je dovoljena (prvega odstavka 384. člena ZPP), vendar pa mora biti izpolnjen še dodatni pogoj in sicer, da gre za spor, v katerem bi bila dovoljena revizija zoper pravnomočno sodbo (drugi odstavek 384. člena ZPP). Ta pogoj pa ni izpolnjen. Kot je bilo že povedano, je tožnica vrednost celotnega spora opredelila z zneskom 30.000 SIT.
Sklep o tem, da se sprememba tožbe ne dovoli, ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča. Zato glede tega sklepa ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 384. člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - stranka je delavka pristojnega sodišča
Dejstvo, da je tožnica na manjšem sodišču zaposlena v uradu predsednika sodišča, ki bi moral zadevo tudi obravnavati, predstavlja tehten razlog za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP.
carinski zavezanec - statusna sprememba - lastninsko preoblikovanje podjetja
Spremembe, izvedene v postopku lastninskega preoblikovanja, na obveznost, naloženo z upravno odločbo, ne morejo imeti vpliva, saj nimajo za posledico pretrganja kontinuitete pravne osebe. Pri preoblikovanju družbenega podjetja v holding podjetje, na podlagi določb Zakona o podjetjih, ostane prvotno družbeno podjetje pravna oseba.
povrnitev negmotne škode - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti
Odmera pravične denarne odškodnine za več oblik negmotne škode.
Materialnopravno pravilno je stališče sodišča druge stopnje, da tožnici ne gre odškodnina za začasno skaženost v času zdravljenja zaradi oteklin, odrgnin, podplutb in kovinske naprave v ustih. Zato je opisano vidno spremenjenost in tožničina neprijetna občutja v zvezi z njo pravilno upoštevalo pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti.
nepopolna vloga - pooblastilno razmerje - pooblaščenec
Ker so podatki o osebah, pooblaščenih za zastopanje gospodarskih družb, vpisani v sodnem registru in so javnega značaja, dejstvo, da v pooblastilu tožene stranke - pravne osebe ni navedena funkcija osebe, ki je sklenila pooblastilno razmerje s pooblaščencem, ne predstavlja pomanjkljivosti, zaradi katere zadeve ni mogoče obravnavati.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - solastnina - povečanje solastninskega deleža - vlaganja v nepremičnino - nedopustnost izvršbe
Tudi za povečanje solastninskega deleža mora obstajati ena od pravnih podlag, ki jih ZTLR pozna za pridobitev lastninske pravice in ki so zakon, pravni posel ali dedovanje.
ZOR člen 132, 132/1, 132/2, 262, 262/2, 266, 269, 508, 508/1, 510, 510/1, 820, 820/1.
prodaja nepremičnine - razdrtje pogodbe - pravna napaka - učinki razdrte pogodbe - obogatitveni zahtevek za vrnitev kupnine - posredovanje pri prometu nepremičnin - škoda zaradi kršitve pogodbe (pogodbena škoda) - poslovna odškodninska odgovornost - odgovornost posrednika - podlage odškodninske odgovornosti - znesek plačane kupnine kot škoda
Prva tožena stranka - posrednik - ni pogodbena stranka v prodajnih pogodbah in zato ni odgovorna za vračilo kupnine. Po razdrtju pogodb zaradi pravnih napak (510. člen ZOR) ima tožeča stranka povračilni zahtevek za vrnitev plačanega zneska samo od sopogodbenika (132. člen ZOR). Zoper posrednika pa bi imela tožeča stranka odškodninski zahtevek, če bi bili podani vsi elementi civilnega delikta (820. člen ZOR). Tožeča stranka sicer zatrjuje protipravno ravnanje posrednika, krivdo, škodo in vzročno zvezo, vendar zneska plačane kupnine ni mogoče opredeliti kot škodo, ker je ta znesek predmet povračilnega zahtevka zoper drugo toženo stranko kot sopogodbenika tožeče stranke. Ta znesek ne predstavlja škode, ker ima tožeča stranka pravnomočno prisojeno terjatev zoper drugotoženo stranko in ji škoda še ni nastala.
carinski zavezanec - statusna sprememba - lastninsko preoblikovanje podjetja
Spremembe, izvedene v postopku lastninskega preoblikovanja, na obveznost, naloženo z upravno odločbo, ne morejo imeti vpliva, saj nimajo za posledico pretrganja kontinuitete pravne osebe. Pri preoblikovanju družbenega podjetja v holding podjetje, na podlagi določb Zakona o podjetjih, ostane prvotno družbeno podjetje pravna oseba.
pravni interes za varstvo ustavne pravice v upravnem sporu
Pravni interes za varstvo ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja mora tožnik imeti ves čas upravnega spora, začetega s tožbo po 3. odst. 1. člena ZUS. Ko sodišče, zoper katerega uveljavlja tožnik sodno varstvo, o tožbi odloči, pravnega interesa za varstvo te pravice v upravnem sporu očitno ni več.
carinski zavezanec - statusne spremembe - lastninsko preoblikovanje podjetja
Spremembe, izvedene v postopku lastninskega preoblikovanja, na obveznost, naloženo z upravno odločbo, ne morejo imeti vpliva, saj nimajo za posledico pretrganja kontinuitete pravne osebe. Pri preoblikovanju družbenega podjetja v holding podjetje, na podlagi določb Zakona o podjetjih, ostane prvotno družbeno podjetje pravna oseba.
carinski zavezanec - statusne spremembe - lastninsko preoblikovanje podjetja
Spremembe, izvedene v postopku lastninskega preoblikovanja, na obveznost, naloženo z upravno odločbo, ne morejo imeti vpliva, saj nimajo za posledico pretrganja kontinuitete pravne osebe. Pri preoblikovanju družbenega podjetja v holding podjetje, na podlagi določb Zakona o podjetjih, ostane prvotno družbeno podjetje pravna oseba.
ZPP (1977) člen 421, 421-9, 422, 422/2, 425, 425/1.
obnova postopka - dovoljenost obnove - nova dejstva in novi dokazi - obseg revizijskega preizkusa
Predmet revizijskega preizkusa izpodbijanega sklepa je lahko le pravilnost odločitve pritožbenega sodišča o tem, ali tožnik brez svoje krivde ni mogel dokaza - izvedenskega mnenja, ki ga je ponudil v svojem predlogu za obnovo postopka, predlagati ali predložiti že v prejšnjem postopku, in še ali bi bil ta dokaz, če bi bil uporabljen v prejšnjem postopku, prinesel tožniku ugodnejšo odločbo.
odškodninska odgovornost države - povrnitev negmotne škode - trajne posledice škodnega dogodka - višina denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - razlogi za revizijo - nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja - upoštevanje invalidnine
Zaključek, da so škodni dogodek z dne 9.6.1990 in trajne posledice, med njimi tožnikova invalidska upokojitev zaradi invalidnosti, v neposredni vzročni zvezi, sloni na posameznih dejanskih ugotovitvah obeh nižjih sodišč, ki jih prva tožena stranka v reviziji ne more več izpodbijati, saj ni dovoljena revizija zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Številne revizijske trditve o zmotnih ugotovitvah, o neraziskanih okoliščinah in o napačnih ocenah pomenijo prav to in jih zato revizijsko sodišče ne more upoštevati.
Presoja višine odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti.