priznanje statusa in pravic žrtvi vojnega nasilja - otrok, katerega starš je bil ubit zaradi sodelovanja v NOB - postopek pred sodiščem prve stopnje - bistvena kršitev določb postopka - možnost izjave o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev
Tožnici bi morala biti dana možnost, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev v postopku, v katerem je organ druge stopnje odpravil odločbo upravnega organa prve stopnje, s katero je bil tožniči priznan status žrtve vojnega nasilja.
ZPP (1977) člen 230, 230/1, 230/3, 338, 338/4, 354, 354/2-13.ZSV člen 86.
obstoj pogodbe - ničnost prodajne pogodbe - ničnost pogodbe o preužitku - podpis na pogodbi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih - javne listine - zapisnik Centra za socialno delo (CSD) kot javna listina
Center za socialno delo je po določbah Zakona o socialnem varstvu (ZSV) pristojen za razne naloge s področja socialnega varstva, ni pa pristojen za sestavljanje takih zapisnikov, kot je obravnavana izjava toženke, v obliki javne listine. Ne gre namreč za potrdilo ali odločitev, izdano v smislu 86. člena ZSV, ki bi po 230. členu ZPP (1977) dokazovalo resničnost vsebine.
ZDoh člen 35, 39, 52, 53.ZR člen 14, 33, 50, 71. ZUS člen 59, 73.
davek iz dohodkov od dejavnosti - odmera davka - fakturirana realizacija
Davčni organ mora zavezancem upoštevati podatke po izstavljenih fakturah, ki se nanašajo na opazovano obračunsko obdobje, ne glede na to, ali je zavezanec po teh fakturah plačila tudi dejansko prejel.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21590
ZKP člen 372, 372-4, 420, 420/2.
pripravljalna dejanja - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazenske sankcije
V primeru pripravljalnih dejanj storilec še ne uresničuje kakšnega znaka kaznivega dejanja, temveč z določenimi na zunaj zaznavnimi ravnanji le nakaže odločitev, da bo storil kaznivo dejanje.
URS člen 23, 23/1.ZKP člen 39, 39-4, 371, 371/1-2.
izločitev sodnika - namen izločitve - odločanje sodnika v predkazenskem postopku in o podaljšanju pripora po vloženi obtožnici
Prepoved iz določbe 4. točke 39. člena ZKP, ki se nanaša na sodnika, ki je opravljal v isti kazenski zadevi preiskovalna dejanja, ob katerih si je lahko ustvaril stališče tako do dejanskih kot do pravnih vprašanj v zvezi s kazensko odgovornostjo obtoženca, je treba povezovati s sojenjem na glavni obravnavi.
Sodelovanje sodnice, ki je v predkazenskem postopku izdala odredbo o posebnih ukrepih, nato pa je kot predsednica izvenobravnavnega senata sodelovala pri odločanju o podaljšanju pripora obtožencu po vložitvi obtožnice, ni v nasprotju z določbo 4. točke 39. člena ZKP.
začasna odredba - vpis v seznam oseb, ki poslujejo z nevarnimi kemikalijami - izkazanost verjetnega nastanka hujših škodljivih posledic
Le navedba, da od dneva dokončnosti odločbe tožeča stranka ne more več opravljati dejavnosti trgovine z nevarnimi kemikalijami, kar je sicer posledica dokončne odločbe, ni zadostna podlaga za izkazanost pogoja verjetnega nastanka hujših škodljivih posledic.
priznanje statusa in pravic žrtvi vojnega nasilja - begunci
Tudi nastanitev v kašči zraven požganega doma je v takratnih vojnih razmerah, ne glede na slabe bivalne pogoje, mogoče šteti za vrnitev na dom v smislu določb ZZVN.
odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - vožnja z vinjenim voznikom - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - povrnitev negmotne škode - višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
pogoji za denacionalizacijo - časovni okvir iz 4. člena ZDen
Izostanek prave pogodbene volje (sila, zvijača, grožnja) je lahko podlaga za denacionalizacijo samo v primerih, ko je bil posel sklenjen na podlagi predpisa iz 3. člena ZDen in v časovnem okviru iz 4. člena ZDen. Kadar je premoženje prešlo v družbeno lastnino izven tega okvira in zlasti po uveljavitvi ZOR, je imel sklenitelj tega posla možnost njegovo veljavnost zaradi napake volje pri sklenitvi, izpodbijati v okviru določb ZOR in tega sedaj ne more uveljavljati v postopku denacionalizacije. Zato je upravni organ upravičeno zavrgel zahtevo za denacionalizacijo in ni bilo pogojev za odstop zadeve v reševanje sodišču po določbi 4. odstavka 66. člena ZUP (1986).
Zavrnitev prošnje za sprejem v državljanstvo na podlagi ZDRS ne pomeni kršitve z ustavo in mednarodnimi ratificiranimi pogodbami zajamčenih pravic do zasebnega in družinskega življenja.
Ker je tožnica 20 let izvrševala dogovorjeno služnost in ker toženec temu ni nasprotoval, je prišlo do priposestvovanja služnostne pravice. Tako materialnopravno presojo potrjuje še nadaljnja ugotovitev, da je bila tožničina posest služnostne pravice pristna, ne pa viciozna, in da toženec ni dokazal zatrjevane časovne omejitve služnosti.
Toženec bi moral v skladu z 212. členom ZPP navesti, o katerih dejstvih naj se izvede konkretno predlagani dokaz. Če ne gre za pravno pomembno dejstvo, ali če dokaz ni dovolj konkretiziran, potem sodišče takega dokaznega predloga ne more upoštevati. Toženec je kljub dodatnemu pozivu sodišča vztrajal pri tem, naj se preberejo vsi trije upravni spisi in v njih iščejo morebitne listine o zatrjevanem nezakonitem delovanju kamnoloma in o času dovoljenega obratovanja. Zato revizijsko sodišče pojasnjuje, da ni naloga sodišča, da namesto stranke išče zanjo morebiti ugodne dokaze o dejstvih, ki so ali pa tudi niso pravno pomembna.
Kasneje najden dokaz o dnevu smrti razlaščenke, ki je obstajal že v času, ko se je ugotavljalo njeno državljanstvo, pa tedaj ni bil znan, je podlaga za obnovo postopka in obnovitveni razlog po prvem odstavku 249. člena ZUP (1986).
Status in pravice žrtve vojnega nasilja izgnanca pripadajo tožniku šele na podlagi novele ZZVN-B, ki je pričela veljati dne 10.8.1996, ne pa od dneva vložitve njegove zahteve za priznanje statusa.
URS člen 23, 23/1.ZKP člen 39, 39-4, 371, 371/1-2.
izločitev sodnika - namen izločitve - odločanje sodnika v predkazenskem postopku in o podaljšanju pripora po vloženi obtožnici
Prepoved iz določbe 4. točke 39. člena ZKP, ki se nanaša na sodnika, ki je opravljal v isti kazenski zadevi preiskovalna dejanja, ob katerih si je lahko ustvaril stališče tako do dejanskih kot do pravnih vprašanj v zvezi s kazensko odgovornostjo obtoženca, je treba povezovati s sojenjem na glavni obravnavi.
Sodelovanje sodnice, ki je v predkazenskem postopku izdala odredbo o posebnih ukrepih po 152. členu ZKP, nato pa je kot predsednica izvenobravnavnega senata sodelovala pri odločanju o podaljšanju pripora obtožencu po vložitvi obtožnice, ni v nasprotju z določbo 4. točke 39. člena ZKP.
denacionalizacija - zavezanec za vrnitev stvari - neveljavnost pogodbe - špekulativen pravni posel - fiktiven pravni posel
Na podlagi prvega odstavka 89. člena ZDen ni mogoče zahtevati razveljavitve špekulativnega in fiktivnega pravnega posla. Za tožnikov uspeh v pravdi pa tudi ne bi mogle zadostovati zgolj splošne okoliščine po prvem odstavku 89. člena ZDen, čeprav bi bile točno takšne, kot jih tožnik zatrjuje, in četudi bi (zgolj hipotetično) dopustili možnost, da ta zakonska določba daje podlago za tožbeni zahtevek, kakršnega je tožnik postavil.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navajanjem odklonilnega in nekonkretiziranega stališča do vprašanja obstoja utemeljenega suma o storitvi kaznivega dejanja, vložnik uveljavlja vprašanje pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, kar pa ni razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).
URS člen 25.ZKP člen 288, 288/2, 362, 362/1, 368, 368/1, 368/2, 439, 439/2.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - napoved pritožbe - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - napoved pritožbe v primeru sojenja v nenavzočnosti
V primeru, ko se glavna obravnava opravi v obdolženčevi nenavzočnosti, ga mora sodišče na primeren način seznaniti, da je po opravljeni glavni obravnavi izreklo sodbo, ga poučiti o dolžnosti napovedi pritožbe in opozoriti na posledice, če pritožbe ne bo napovedal. Obdolžencu dani pouk v vabilu na glavno obravnavo glede dolžnosti napovedi pritožbe in posledicah opustitve ne zadostuje.
pripor - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Nedokončana preiskava je pogoj za podaljšanje pripora po 2. odstavku 205. člena ZKP.