sodba - obsodilna sodba - odločba o vštetju pripora - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - sprememba odločbe o kazenski sankciji - zahteva za varstvo zakonitosti - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazenske sankcije
Ker mora sodišče v sodbi, s katero spozna obtoženca za krivega, odločiti tudi o vštetju pripora, o tem pa ni odločilo niti sodišče prve stopnje, ki je sicer obsojencu izreklo pogojno obsodbo, niti pritožbeno sodišče, ki je namesto pogojne obsodbe izreklo zaporno kazen, je bila s tem storjena kršitev kazenskega zakona po 6. točki 372. člena ZKP.
ZOR člen 66, 66/1, 66/2, 210, 210/4, 214.ZD člen 105.
posojilo - neupravičena pridobitev - navidezna pogodba - začetek teka zamudnih obresti - obseg vrnitve - pogodba o vsebini oporoke - neveljavna pogodba
Po 105. členu ZD je neveljavna pogodba, s katero se kdo zaveže, da bo v svoji oporoki kaj določil. Tisti, ki je odstopil od take pogodbe, se pri vračilu pridobljenega ne šteje za nepoštenega pridobitelja.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - odločitev o pravdnih stroških - zavrženje revizije
Revizija ni dovoljena zaradi prenizke vrednosti spornega predmeta, pa tudi sicer je sklep o pravdnih stroških akcesorne narave, ki nima lastnosti končnosti v skladu z določbo prvega odstavka 384. člena ZPP.
ODZ paragraf 1320.ZOR člen 192.ZZZDR člen 4, 102, 103.
povrnitev škode - odgovornost za škodo po živali - odgovornost lastnika psa - ugiz psa - opustitev nadzora nad psom - dolžnosti staršev do otrok - varovanje mladoletnega otroka - deljena odgovornost - sokrivda - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah
Na ugotovljenem dejstvu, da pes ni bil dovolj zavarovan, temelji toženkina odškodninska odgovornost.
Tožničina mati, ki je vstopila v zlatarski lokal, mladoletno tožnico pa pustila zunaj, je svojo dolžnost varovanja otroka opravljala premalo skrbno. Posledica tega je bila, da je mladoletna tožnica prišla do vrat pesjaka in s tem v doseg toženkinega psa, ki jo je poškodoval.
zavarovalna pogodba - obveznosti zavarovalnice - plačilo zavarovalne vsote - sklenitev zavarovalne pogodbe - plačilo premije - nastanek škodnega primera pred plačilom premije
Zavarovalna pogodba je sklenjena, ko pogodbenika podpišeta zavarovalno polico. Če je dogovorjeno, da je treba premijo plačati po sklenitvi zavarovalne pogodbe, pa z njeno sklenitvijo še ne nastane obveznost zavarovalnice, da plača zavarovalnino tudi za škodni primer, ki je nastal pred plačilom premije (prvega obroka).
Drugi odstavek 99. člena ZOR določa, da se pri razlagi spornih določil ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava, ki so določena v ZOR. V tej določbi je za razlago pogodb uveljavljena teorija volje, s katero se v primeru spornosti pogodbenih določil lahko korigira in dopolnjuje razlaga, do katere bi prišli le s preučevanjem tega, kako se volja kaže v izjavi. Ugotavljanje volje namreč še ni vprašanje razlage pisne pogodbe (kar je pravno vprašanje), ampak ugotavljanje ene od dejanskih podlag, potrebnih za takšno razlago. Eno od splošnih načel obligacijskega prava je tudi, naj se pogodba razlaga tako, da ostane v veljavi, ne pa, da svojo veljavo izgubi, če je dvom, ali je treba sprejeti eno ali drugo rešitev.
pisna oporoka pred pričami - oblika oporoke - napake v obliki oporoke - rok za uveljavljanje neveljavnosti oporoke
Določba 76. člena ZD ne omogoča razlage, po kateri bi enoletni subjektivni rok za uveljavljanje napak v obliki pričel teči šele od takrat, ko je upravičenec za te napake zvedel. Gramatikalna in vsebinska razlaga omenjene zakonske določbe omogoča le sklepanje, da začne ta rok teči z dnem, ko upravičenec izve za oporoko in se objektivno izteče v desetih letih od razglasitve oporoke.
ZGD člen 416, 416/4, 416/7, 416/8, 437/5. ZPPSL člen 149, 149/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - izstop družbenika - odtujitev poslovnega deleža - unovčevanje stečajne mase - soglasje družbenikov
Pogodbenih omejitev pravice razpolaganja s poslovnim deležem ni mogoče upoštevati tudi pri prisilnem razpolaganju v postopku unovčevanja premoženja stečajnega dolžnika.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21530
URS člen 29, 29-3.ZKP člen 18, 18/1, 420, 420/2.KZ člen 246.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - načelo proste presoje dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kazniva dejanja zoper gospodarstvo - neupravičena uporaba
Obramba ne navaja določno, iz katerih razlogov so predlagani dokazi glede na njihovo vsebino in vrednost sposobni bistveno vplivati na dejstva, ugotovljena z izvedenimi dokazi, po drugi strani pa s konkretnimi navedbami ne izpodbija utemeljitev sodišča, da izvedba takšnih dokazov ni potrebna. Tako ni izkazana potrebna stopnja verjetnosti, da lahko izvedba predlaganih dokazov odločilno vpliva na dejanske zaključke pravnomočne sodbe, zato z zavrnitvijo predlaganih dokazov ni bila kršena obsojenčeva pravica do izvajanja dokazov v njegovo korist.
Navedba v opisu kaznivega dejanja neupravičene uporabe po 246. členu KZ, ki zadeva več kosov manjšega blaga v skupnem znesku 68.225,00 SIT, za katero vložnik zahteve za varstvo zakonitosti trdi, da z njo niso opredeljeni posamezni kosi blaga, ne daje podlage za oceno, da gre za opis kaznivega dejanja, ki je v tem delu v toliki meri nekonkretiziran, da bi to lahko predstavljalo kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP.
S političnimi ocenami o dachauskih in kulaških procesih ter s prepričanjem v nedolžnost obsojenega očeta vložniki niso mogli uspeti v postopku z zahtevo za obnovo kazenskega postopka, ker zahteva ne daje podlage za uporabo tega izrednega pravnega sredstva. Kršitve kazenskega zakona in morebitne kršitve določb kazenskega postopka pa so lahko predmet drugih izrednih pravnih sredstev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS06889
ZPP člen 1, 18, 18/1.ZOR člen 210, 210/4, 214. ZDavP člen 1, 1/1, 1/2, 1/3, 95, 95/1, 95/4, 95/5. ZDoh člen 114, 114/1, 114/5. ZDS člen 4.
sodna pristojnost - upravna pristojnost - vrnitev preplačila davka - dohodnina - zamudne obresti od preveč plačane dohodnine - začetek teka zamudnih obresti - neupravičena pridobitev
Pravna podlaga za vrnitev preveč plačane dohodnine in za uveljavitev zakonskih zamudnih obresti od davčnih preplačil je bila v 114. členu ZDoh in je od 1.1.1997 dalje v 95. členu ZDavP. Podrobna določila navedenih predpisov o vračilu davka in o plačilu obresti pomenijo specialno ureditev v primerjavi s splošnimi določbami ZOR o neupravičeni pridobitvi. Odločanje o zahtevkih iz 114. člena ZDoh oziroma iz 95. člena ZDavP je pridržano organom, ki odločajo na matičnem področju, to je davčnim organom, ki pri tem uporabljajo Zakon o upravnem postopku oziroma zakon, ki ureja davčni postopek. Ker je po posebnem zakonu specialno urejena pristojnost drugega (davčnega organa), med strankama ne gre za civilno pravno razmerje v smislu 1. člena ZPP, za katerega bi veljala sodna pristojnost rednega sodišča.
V 42. členu določa ZAzil primere, za katere se šteje, da je prošnja za azil umaknjena in se zato postopek s sklepom ustavi, prosilcu pa določi rok, v katerem mora zapustiti državo. V 5. alinei prvega odstavka 42. člena ZAzil je urejen primer samovoljne zapustitve azilnega doma, ki mora biti razvidna iz uradnih evidenc, trajati pa mora več kot tri dni. V obravnavani zadevi izhaja iz uradnih evidenc pristojnega organa, da je tožnik samovoljno zapustil azilni dom in da se tudi peti dan odsotnosti vanj ni vrnil. Ker tožnik ne navaja ničesar, kar bi vzbudilo dvom v pravilnost podatkov uradnih evidenc, je tožena stranka pravilno odločila, ko je štela prosilčevo vlogo za umaknjeno.
upravičenci do denacionalizacije - stavbno zemljišče
Pravni položaj oseb, ki jim je bila odvzeta pravica uporabe, je enak pravnemu položaju prejšnjega lastnika nacionaliziranega zemljišča. Zato so tudi te osebe upravičenci do denacionalizacije.
upravičenec do denacionalizacije - zemljišče - pravica uporabe
Od uveljavitve ZDen dalje ima položaj upravičenca tudi oseba, ki ji je bila po razlastitvi na podlagi predpisa iz 3. člena ZDen, kasneje na podlagi predpisa, ki ni podlaga za denacionalizacijo, odvzeta pravica uporabe na zemljišču. Pri tem ni odločilno, ali je bilo zemljišče odvzeto prejšnjemu lastniku ali osebi, ki je od njega pridobila pravico uporabe na podlagi pravnega posla ali z dedovanjem.
denacionalizacija - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile, ali zvijače državnega organa ali predstavnika oblasti - upravičenci do denacionalizacije - časovne meje denacionalizacije po 5. členu ZDen
Predlog za denacionalizacijo po 5. členu ZDen ni utemeljen, ker temelji na pogodbi, sklenjeni leta 1986, ki pa ni bila sklenjena zaradi sile, zvijače ali grožnje državnega organa.
razrešitev člana strokovnega sveta Agencije za trg vrednostnih papirjev - predčasna razrešitev
Ker Zakon o trgu vrednostnih papirjev določa pogoje za predčasno razrešitev člana strokovnega sveta, Zakon o javnih agencijah pa zahteva za predčasno razrešitev izdajo upravne odločbe, bi obrazložitev akta, s katerim je izvedena tožnikova predčasna razrešitev, morala vsebovati tudi opis izvedenega postopka in navedbo oziroma obrazložitev zakonskega razloga za predčasno razrešitev.
ZR člen 71, 71/9. ZUP (1986) člen 249, 249/1, 249/1-1.
davek od dohodkov - obnova postopka - obnovitveni razlog
Glede na določbe Zakona o računovodstvu in upoštevaje takrat veljavni sistem fakturirane realizacije, bi neizterljivost terjatve lahko predstavljala obnovitveni razlog, vendar bi bila izkazana le s sklepom sodišča o neizterljivosti.
ZPP (1999) člen 140, 140/1, 141, 142, 142/3. ZUS člen 28, 28/1, 29, 29/1, 29/2.
upravni spor - vročanje - fikcija osebne vročitve
S tem, ko je bila tožniku dvakrat neuspešno poskušana osebna vročitev s pisnim sporočilom, naj bo določen dan ob določeni uri v stanovanju, nato pa puščeno obvestilo, da pisanje lahko prevzame na pošti stalnega prebivališča, česar tožnik ni storil, je podana fikcija osebne vročitve.