Glede na določbo 24. člena CZ (1976) je tožeča stranka s tem, ko je v polje 8 UCD navedla kot carinskega zavezanca sebe, prevzela odgovornost plačila carine in drugih uvoznih dajatev, če uporabniku blaga svoje obveznosti izvoza predelanega blaga ne bo izpolnil.
Za suspenz državnega tožilca po določbi 3. odstavka 49. člena Zakona o državnem tožilstvu zadošča, da je uveden zoper tožilca disciplinski postopek zaradi katerekoli disciplinske kršitve iz 44. člena ZDT.
upravičenci do denacionalizacije - pravni nasledniki
Določbo 1. odstavka 15. člena ZDen je treba razumeti tako, da so pravni nasledniki upravičenca do denacionalizacije, ki je mrtev ali razglašen za mrtvega, vsi, ki po 1. odstavku 78. člena ZDen lahko pridobijo njegovo premoženje - tako njegovi dediči po Zakonu o dedovanju, kot tudi dediči njegovih dedičev, če so ti mrtvi ali razglašeni za mrtve.
ZUN člen 54, 54/2, 55, 55/1. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Kranjska Gora člen 5, 5/1, 5/3, 10.
lokacijsko dovoljenje - nadomestna gradnja
Za nadomestno gradnjo, ki jo PUP dovoljuje na določenem območju urejanja, vendar z ničemer ne omejuje, se uporabljajo določbe PUP o pogojih za novogradnjo.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS06920
URS člen 23, 25.ZPP člen 78, 86, 137, 137, 137/1, 146, 339, 339/2-8.ZUP člen 89.
prekluzivni roki - začasni zastopnik - vročanje po pooblaščencu za sprejem pisanj - začetek teka roka za vložitev pravnega sredstva - vročitev stranki
Zastopanje pooblaščenca za sprejemanje pisanj je le pasivno. Omejeno je na sprejemanje pisanj in njihovo odpošiljanje stranki. Zato začne teči rok za vložitev pravnega sredstva zoper sodno odločbo, ki je bila stranki vročena po pooblaščencu za sprejemanje pisanj, šele z dnem, ko je stranka odločbo dejansko prejela.
zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev zahteve
Ker so obsojenčevi otroci vložili zahtevo za varstvo zakonitosti po poteku dveletnega roka, določenega v 559. členu ZKP, jo je Vrhovno sodišče kot prepozno zavrglo. Kljub priporočilu Ustavnega sodišča v odločbi U-I-247/96, da naj zakonodajalec ta rok podaljša, je namreč določba 559. člena ZKP še vedno nespremenjena v veljavi, glede na načelo zakonitosti pa je Vrhovno sodišče vezano nanjo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - tehtni razlogi - dvom v nepristranskost sodišča
Za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča morajo biti v konkretni zadevi podani tehtni razlogi. Med te pa ne spadajo trditve v predlogu o pristranskosti sodišča. Ni mogoče zatrjevati pristranskosti sodišča, ampak samo posameznih sodnikov. Instrument za preprečitev vpliva pristranskosti sodnika na odločitev pa je izločitev.
izločitev sodnika - namen izločitve - odločanje sodnika v predkazenskem postopku in o podaljšanju pripora po vloženi obtožnici
Prepoved iz 4. točke 39. člena ZKP, ki se nanaša na sodnika, ki je v isti kazenski zadevi opravljal preiskovalna dejanja, ob katerih si je lahko ustvaril mnenje glede dejanskih in pravnih vprašanj, povezanih s kaznivim dejanjem in kazensko odgovornostjo storilca, je treba povezovati s sojenjem na glavni obravnavi.
Sodelovanje sodnice, ki je v predkazenskem postopku po 152. členu ZKP izdala odredbi o posebnih ukrepih, nato pa je bila predsednica zunajobravnavnega senata, ko je ta odločal o podaljšanju pripora po vloženi obtožnici, ne predstavlja okoliščine, ki pomeni izključitveni razlog po 4. točki 39. člena ZKP.
obnova kazenskega postopka - nova dejstva in novi dokazi
Ker so nova dejstva in novi dokazi le tisti, ki se sodišču predložijo prvič, dokazov, izvedbo katerih je sodišče v kazenskem postopku zavrnilo, z zahtevo za obnovo postopka ni mogoče uveljavljati kot novih dokazov v smislu 3. točke 1. odstavka 410. člena ZKP.
ZIZ člen 100, 163a. ZIZ-A člen 64, 122.ZPP člen 17, 47.
izvršilni postopek - spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - rubež in prodaja nematerializiranih vrednostnih papirjev
V izvršilnem postopku za rubež in prodajo nematerializiranih vrednostnih papirjev je krajevno pristojno sodišče po kraju dolžnikovega stalnega prebivališčka.
Ne drži trditev, da iz opisa kaznivega dejanja goljufije po 1. odstavku 217. člena KZ ne izhaja zakonski znak lažnivega prikazovanja dejanskih okoliščin, saj je navedeno, da je obdolženec sklenil štiri naročniška razmerja in podpisal štiri naročniške pogodbe, s katerimi se je zavezal, da bo na podlagi izstavljenih računov redno poravnaval stroške koriščenih storitev, česar pa ni storil.
Goljufivi namen je konkretiziran z navedbo v opisu, da obdolženec doslej ni poravnal nobenega izstavljenega računa in da takega namena ni imel že ob samih sklenitvah naročniških razmerij.
pripor - podaljšanje pripora - preizkus pripornih razlogov ob reševanju pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Tudi v času od izreka prvostopne sodbe do predložitve kazenske zadeve sodišču druge stopnje, če so vložene pritožbe, je treba upoštevati določbo 2. odstavka 207. člena ZKP in vsaka dva meseca opraviti preizkus pripornih razlogov. Tega pa senat sodišča prve stopnje ni dolžan storiti v času, ko je zadeva v pritožbenem postopku.
ZS člen 83, 83/2, 83/3.ZPP člen 339, 339/1, 365, 365/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravno mnenje
V času sodnih počitnic praviloma - razen za nujne zadeve, naštete v drugem odstavku 83. člena ZS - procesni roki ne tečejo. Zato se med časom trajanja sodnih počitnic ne morejo končati.
trditveno in dokazno breme - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - stečajni postopek - asignacija - izpodbojna domneva - slabo ekonomsko finančno stanje dolžnika - način in čas izpolnitve terjatve
Domneva iz četrtega odstavka 125. člena ZPPSL je izpodbojna (tretji odstavek 214. člena ZPP). Navajati dejstva, s katerimi izpodbija obstoj domnevanega dejstva, in predlagati dokaze, s katerimi dokazuje njihovo resničnost, pa mora upnik, v korist katerega je bilo izpodbijano pravno dejanje storjeno.