Tožnik je s tem, ko je na izvod zelene karte tujcu - izdane v nasprotju z navodili tožene stranke - in namenjene evidenci območne enote zavarovalnice - vpisal lažne podatke, storil očitano kršitev ponareditve listin. Za obstoj te kršitve zadostuje, da se je tožnik zavedal, da je napravil krivo listino z namenom, da se uporabi kot prava. Ker so bili s tem dejanjem realizirani tudi znaki prekoračitve pooblastil, ki jih je tožnik pri opravljanju svoje službe imel, je bila kršitev ponarejanja listin storjena v idealnem steku.
ZDR (1990) člen 33, 100, 100/1-2. ZTPDR člen 83, 83/1.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - program razreševanja - kriteriji
Ker tožena stranka ni sprejela posebnega programa za razreševanje presežnih delavcev in da pri določitvi tožnika kot presežnega delavca ni upoštevala nobenih, sicer izrecno predpisanih kriterijev, za odločitev o prenehanju delovnega razmerja tožnika kot presežnega delavca ni bilo zakonite pravne podlage.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21540
URS člen 29.ZKP člen 420, 420/2.KZ člen 11, 127.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - silobran - umor
Če izvedba zavrnjenega dokaznega predloga lahko vnese dvom v ugotovljena odločilna dejstva, mora sodišče ta dokaz izvesti. V nasprotnem primeru je kršena obtoženčeva pravica do obrambe.
Po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje je obsojenec zadnji strel izstrelil tako, da je pred tem obšel oškodovanca, ki je po prej izstreljenih strelih padel na tla, in sprožil strel proti njegovi glavi. Ob takšnih ugotovitvah ni dvoma, da je oškodovančev napad do tega trenutka prenehal in je obsojenec to videl. Zato bi tudi v primeru, če bi sodišče ugotovilo, da so bili prvi streli sproženi v silobranu ali prekoračenem silobranu, ostala kvalifikacija kaznivega dejanja enaka obsojenec - poskus kaznivega dejanja umora. Takšna ugotovitev bi bila tako pomembna le za presojo teže kaznivega dejanja.
obravnava pred sodiščem druge stopnje - nedovoljeni dokazi - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pritožbeno sodišče je z opustitvijo vabila oškodovancem in njihovim pooblaščencem na pritožbeno obravnavo, kot to določa 2. odstavek 380. člena ZKP, kršilo 2. odstavek 371. člena ZKP.
pripor - ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora - varnost ljudi - sorazmernost pripora z ogroženo varnostjo ljudi
Tudi ogroženost premoženja, še zlasti, če je ogrožen tisti eksistenčni minimum, od katerega je odvisno preživetje, pomeni ogroženost varnosti ljudi in je podlaga za odreditev oziroma podaljšanje pripora.
Sodišče lahko zniža odškodnino na podlagi 191. člena ZOR le na predlog oškodovalca oziroma odgovorne osebe, ker v pravdnem postopku odloča le v mejah postavljenih zahtevkov. Sicer pa je pogoj za znižanje odškodnine na tej podlagi le, če škoda ni bila povzročena naklepno ali iz hude malomarnosti.
lastnoročna oporoka - razveljavitev oporoke - sposobnost za razsojanje - neveljavnost oporoke
Dokazno breme, da oporočitelj na dan sestave oporoke ni bil sposoben za razsojanje, je po 59. in 61. členu Zakona o dedovanju na strani tožeče stranke.
ZGD člen 12, 12/2, 13, 21, 21/1, 27, 27/1, 27/2, 27/4.ZVK člen 13, 13/2, 13/3-1.
nelojalna konkurenca - dejavnost - firma (razlikovalni del) - oglaševanje dejavnosti - dejanje nelojalne konkurence po čl. 13/3-1 ZVK
Razlikovalni del firme ne more biti označba, ki napotuje na dejavnost. Zato imetnik firme, ki je v firmo vnesel določen generičen pojem, ki sicer napotuje na dejavnost, ne more drugemu imetniku firme preprečiti uporabe istega izraza v firmi.
ZOR člen 12, 89, 320, 320/1, 1083, 1086, 1087, 1087/1.
bančna garancija - odstop pravic iz garancije - garancija "brez ugovora" - ugovori iz razmerja med upravičencem in naročnikom - postavitev pooblaščenca
Izrecna izključitev ugovorov je pogoj za nastanek garancije "brez ugovora" (1087. člen ZOR), te pa v garancijski izjavi ni bilo. Zato navedena bančna garancija (garancijska izjava) ni bila garancija "brez ugovora", temveč bančna garancija po splošnih določilih ZOR o bančni garanciji (1083. člen, 1084. člen in 1086. člen ZOR).
Če je izdana bančna garancija, ki ni garancija "brez ugovora", potem lahko banka uveljavlja ugovore iz razmerja med upravičencem in naročnikom. Prav zato mora upravičenec po svoji strani storiti tisto, kar je nujno, da lahko banka morebitne ugovore sploh uveljavlja.
Zaradi tega ne zadošča, da upravičenec zgolj zatrjuje, da je dolg nastal. Predložiti mora tudi tista dokazila, iz katerih izhaja, da je dobavil blago ali opravil storitev. Ta predpostavka za uveljavitev zahtevka tožeče stranke iz garancije izhaja iz zakonskih določb o bančni garanciji kot vrsti pravnega posla (1083. člen ZOR in naslednji).
odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - trčenje motornega kolesa s pešcem - starost oškodovanca - otrok kot pešec - konkurenca objektivne in krivdne odgovornosti - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti
Tožnik je prečkal cesto na mestu, kjer mu ne preglednost ceste, ne prometna signalizacija tega nista dovoljevali in je v ta namen sicer vedno uporabljal prehod za pešce. Njegov prispevek k škodnemu dogodku je pravilno ocenjen na 30 odstotkov. Pri tem je bilo pravilno upoštevano tudi ravnanje prvega toženca kot voznika motornega kolesa, ki je videl tožnika, ko je stal na pločniku s kolesom, pravokotno obrnjen na cesto, pa je vseeno nadaljeval z vožnjo in reagiral šele, ko je toženec dejansko začel prečkati cesto.
dovoljenost revizije - pravnomočna odločitev o tožbenem zahtevku - vrednost spornega predmeta - vmesna sodba - odškodninski spor - zavrženje revizije
Revizija v delu, s katerim izpodbija odločitev sodišča druge stopnje, s katero je razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje o višini tožniku prisojene odškodnine in glede pravdnih stroškov, ni dovoljena, ker v tem delu o tožbenem zahtevku ni bilo pravnomočno razsojeno.
Revident ni vložil pritožbe zoper zavrnilni del prvostopenjske odločbe in je vložil le revizijo, ta zoper vmesno sodbo ni dovoljena, ker niso izpolnjeni pogoji glede vrednosti, ki je predpisana za dovoljenost revizije. Vrednost revizijsko izpodbijanega dela sodbe (540.000 SIT) namreč ne presega zakonsko določene meje 1,000.000 SIT (drugi odstavek 367. člena ZPP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - izvršba na podlagi verodostojne listine
Postopek v fazi odločanja o tem, ali se bo predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine ugodilo in dolžniku naložilo, da v določenem roku poravna terjatev, ker bo sicer po preteku roka proti njemu dovoljena izvršba za poplačilo terjatve, še ni kontradiktoren. Presoja sodišča je omejena le na preizkus, ali so podani zakonski pogoji za dovolitev predlagane izvršbe. Ob tako omejenih možnostih sodnega odločanja v tej začetni fazi izvršilnega postopka pa dejstvo, da je dolžnica sodnica pri stvarno in krajevno pristojnem sodišču, po mnenju vrhovnega sodišča ne predstavlja tehtnega razloga za delegacijo.
Pravilno je bil kot neutemeljen zavrnjen tožbeni zahtevek tožeče stranke na plačilo pogodbenih obresti po višji obrestni meri od tiste, ki jo določa prvi odstavek 399. člena ZOR. Ustavno sodišče je že presojalo ustavnost določb prvega in drugega odstavka 399. člena ZOR in odločilo, da določbi nista v neskladju z Ustavo. Ustavno sodišče v svoji odločbi U-I-202/93 - 17 z dne 6.10.1994 ugotavlja, da je dopustnost omejevanja pogodbene avtonomije na področju obresti utemeljena z javno koristjo in s potrebo po zagotavljanju socialne varnosti, zaradi zagotavljanja načela, da je Slovenija pravna in socialna država. Glede na te podlage za dopustnost omejevanja svobodne pogodbene volje je po mnenju Ustavnega sodišča zakonodajalec lahko predpisal različne omejitve te svobode glede na različne statusnopravne značilnosti posameznih udeležencev v pravnem prometu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča
Okoliščina, da je tožeča stranka proti nekaterim sodnikom stvarno pristojnega nižjega in višjega sodišča podala kazenske ovadbe, sama po sebi še ne pomeni, da je podan dvom v objektivnost in nepristranskost sojenja.
ZOR člen 154, 154/1, 178, 178/1, 195, 195/1, 200, 201, 201/1, 201/3, 203, 414, 941.
odgovornost za škodo, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - izključna krivda - povrnitev gmotne in negmotne škode - enotna odškodnina - posebno težka invalidnost - povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - stroški v zvezi z zdravljenjem - tuja pomoč - osebe, ki imajo v primeru težke invalidnosti pravico do denarne odškodnine - posredni oškodovanci - zastaranje - zmanjšanje odškodnine - zavarovalna vsota - valorizacija - metode valorizacije zavarovalne vsote
Eden od kumulativno zahtevanih pogojev za uporabo prvega odstavka 191. člena ZOR je tudi, da škoda ni bila povzročena namenoma in tudi ne iz hude malomarnosti. Tega drugi toženec, verjetno zaradi ugotovljene kršitve cestno-prometnega pravila in razlogov kazenske sodbe, da je kaznivo dejanje storil z zavestno malomarnostjo, sploh ni zatrjeval.
Pri tožniku gre za izjemen primer z zelo hudimi in dolgotrajnimi duševnimi bolečinami zaradi več oblik nepremoženjske škode, ki se med seboj prepletajo in katerih posledice se manifestirajo na številnih ravneh njegove osebnosti. Prej nadpovprečno intelektualno in telesno sposoben mlad človek je sedaj le na meji med nizkim povprečjem in podpovprečjem, njegove telesne sposobnosti so izrazito slabe, vsega tega pa se zelo dobro zaveda. Druga tožnica zaradi sinove osebnostne in telesne spremenjenosti trpi hude duševne bolečine, saj je njen sin trajni invalid, in ni sposoben samostojnega življenja brez ustreznega nadzora in ki zapada v depresivna razpoloženja.
V sodni praksi se je že uveljavilo stališče, da se za škodne primere, do katerih je prišlo v času po osamosvojitvi do izdaje prvega odloka, ustrezno upošteva minimalna zavarovalna vsota iz tega odloka.
Ob odsotnosti dogovora pravdnih strank o metodi valorizacije zavarovalne vsote je pritožbeno sodišče lahko izbralo tudi v sodni praksi sprejeto metodo z upoštevanjem povprečne neto plače in pri tem uporabilo znane in objavljene podatke o povprečnih neto plačah v določenih obdobjih.
dolžnost preživljanja - višina preživnine - možnosti preživninskega zavezanca
Pri ugotavljanju možnosti preživninskega zavezanca se ne upoštevajo samo dejanski prejemki, torej že izkoriščene možnosti pridobivanja dohodka, temveč tudi neizkoriščene možnosti, torej tiste, ki jih je zavezanec dolžan poiskati in izkoristiti, da lahko preživninsko obveznost izpolni.
Tožnik ob postavitvi podrejenega ugotovitvenega tožbenega zahtevka ni navedel vrednosti spornega predmeta. Zato si v primeru, če bi sodišče o tem zahtevku meritorno odločalo, glede tega zahtevka ni zagotovil pravice do revizije, ki je izredno pravno sredstvo. Ker revizija ne bi bila dovoljena zoper pravnomočno sodbo, je nedovoljena tudi proti pravnomočnemu sklepu o zavrženju tega dela tožbe (drugi odstavek 384. člena ZPP).
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja polnoletnega otroka - višina preživnine - redno šolanje kot pravni standard
Pravnega standarda rednega šolanja ni mogoče vselej pojmovati v dobesednem smislu, da ima vsak polnoletni otrok pravico do preživnine, čim ima status rednega študenta. Vendar se ni mogoče strinjati s tolmačenjem višjega sodišča, da pravice do preživnine gotovo nima tisti, ki sicer ima status rednega študenta, a je pred tem že končal študij, ki mu omogoča zaposlitev, oziroma da v primeru, ko se nekdo po uspešnem zaključku študija, ki mu omogoča zaposlitev, vpiše na fakulteto in na njej redno študira, tak, čeprav formalno reden študij, ne predstavlja pravnega standarda rednega šolanja.
povrnitev škode - trčenje motornega vozila s pešcem - objektivna odgovornost voznika motornega vozila - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - nepričakovanost dejanja pešca
Ni pravno pomembno, kaj je bil vzrok tožnikovega nenadnega premika proti sredini ceste, ali morda njegova vinjenost, kot se je ugotavljalo v prvem sojenju, ne pa tudi v drugem, ali pa v reviziji zatrjevani namen prečkati cesto in premajhna pazljivost. Pomembno je le, da je do takega nenadnega premika res prišlo. Takega neracionalnega ravnanja pešca, ki pred tem hodi pravilno in z ničemer ne kaže morebitne spremembe smeri hoje, na tako možnost pa ne nakazujejo niti druge okoliščine (na primer bližina prehoda za pešce, hiše na drugi strani ceste, avtobusno postajališče itd.), voznik ni mogel in tudi ni bil dolžan pričakovati, saj se tudi od odraslih pešcev kot udeležencev v prometu pričakuje racionalno obnašanje.
Ali kot je pojasnilo sodišče druge stopnje: neracionalno ravnanje drugih oseb (odraslega pešca) načeloma ni predvidljivo. Če tožnik ne bi nenadoma in tik pred avtomobilom spremenil smeri, bi imel voznik dovolj prostora, da pelje mimo. Ker jo je, je izključni razlog za nesrečo tako njegovo ravnanje, ki ga voznik ni mogel pričakovati in se posledicam takega ravnanja izogniti ali jih odstraniti.