razrešitev dolžnosti namestnika predsednika Komisije za izvajanje Zakona o popravi krivic - sklep Vlade RS
Sklep Vlade RS o razrešitvi dolžnosti namestnika predsednika in o imenovanju novega namestnika predsednika Komisije za izvajanje Zakona o popravi krivic nima značaja upravne odločbe po ZUP, saj ga kot takega ne označujeta ZPKri (9. člen), niti sklep Vlade RS o ustanovitvi navedene komisije in o imenovanju predsednika, namestnika predsednika in članov komisije z dne 11.9.1997.
Ker gre za zahtevke z različno dejansko in pravno podlago, je treba dovoljenost revizije presojati glede odločitve o vsakem zahtevku posebej. Tako določa drugi odstavek 41. člena ZPP, ki je umeščen v poglavje z naslovom Ugotovitev vrednosti spornega predmeta in ureja vprašanja v zvezi z vrednostjo spornega predmeta v celoti, tako glede pristojnosti kot tudi glede pravice do revizije.
Zneska vnaprej plačane najemnine ni mogoče opredeliti kot škodo, ker je ta predmet povračilnega zahtevka zoper tožnikovega sopogodbenika drugega toženca (peti odstavek 132. člena ZOR). Ta znesek niti v razmerju do prvega toženca ne predstavlja škode, ker ima tožnik pravnomočno prisojeno terjatev in mu škoda še ni nastala. Ker pa tožnik uveljavlja prav to in ker ta znesek glede na obrazloženo ni škoda, manjka eden od nujnih elementov odškodninskega delikta in zato prvi toženec glede tega zneska ni odškodninsko odgovoren.
ZOR člen 16, 154, 154/1, 178, 192. ZTVCP (1988) člen 10, 10-53, 10-54, 40, 59, 59/1.
odgovornost za škodo, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - trčenje motornega kolesa in motornega vozila - krivdna odgovornost - deljena odgovornost - stopnja krivde oškodovanca
Sodišči sta morali presoditi, če je tožnik upravičen do povrnitve vse škode, ali samo do sorazmerno zmanjšane odškodnine, ker je morda sokriv (192. člen ZOR). Zato sta presojali tudi pravilnost tožnikove vožnje in ugotovili, da ni bila pravilna. Tožnik se je z motornim kolesom sicer pravilno vozil po voznem pasu in ne po kolesarski stezi, toda po napačni strani in s hitrostjo 40 km/h. Ne glede na razliko sodišč v oceni, ali je tožnik v trenutku nesreče prehiteval druga vozila, ali je vozil mimo ustavljenih vozil (53. ali 54. točka 10. člena ZTVCP, Ur. l. SFRJ, št. 50/88), bi moral po prvem odstavku 59. členu tega zakona voziti po levi strani vozil in to s hitrostjo, ki je prilagojena cestnim razmeram (40. člen ZTVCP), zlasti gostoti prometa. Ker pa tožnik ni vozil v skladu z navedenimi pravili, je kljub temu, da je glavni povzročitelj nesreče prvi toženec, deloma tudi sam kriv za nesrečo in za škodo.
Revizijsko sodišče se strinja tudi z oceno, da je za nesrečo v pretežni meri kriv prvi toženec, ki je povzročil nesrečo, zato je njegov delež krivde občutno višji (70%), toda tudi tožnikov delež ni zanemarljiv in je ustrezno ocenjen na 30%.
ZOR člen 154, 154/1, 154/2, 177, 179, 179/2, 200, 200/1, 200/2.
povzročitev škode - odgovornost proizvajalca stvari z napako - okužba s salmonello - objektivna in krivdna odgovornost - povrnitev negmotne škode - individualizacija odškodnine - telesne bolečine - strah
S tem, ko je sodišče druge stopnje presodilo toženčevo odgovornost za krivdno, ni kršilo materialnega prava v njegovo škodo, ker velja tako po sistematiki, s katero je odgovornost urejena v ZOR-u, kot po pravni teoriji, objektivna odgovornost za manj ugodno za odgovornega kot krivdna. Namreč pri subjektivni odgovornosti lahko odgovorna oseba dokazuje prav vse okoliščine, da je škoda nastala brez njene krivde, medtem ko se pri objektivni odgovornosti lahko razbremeni odgovornosti le v primerih, ki jih zakon dopušča (177. člen ZOR). Okoliščine, ki so bile ugotovljene v obravnavanem primeru (predvsem, da je T. V. že dan pred okužbo tožnikov zbolela po vseh kliničnih znakih za hudo črevesno boleznijo in kar bi moral biti zadosten signal gostincu, da podvzame preventivne ukrepe), so dajale potrebno dejansko podlago za zaključek o krivdni odgovornosti toženca.
neupravičena pridobitev - pravila vračanja - pridržek pravice - obseg vrnitve
Tožeča stranka je že pri končnem plačilu sumila, da ni dolžna plačati zadnjega končnega plačila in ni privolila v prikrajšanje. Ker je tožena stranka že v odgovoru na tožbo navedla, da je s plačilom pogojevala izročitev A testov in listin, ki jih je tožeča strank-a potrebovala za to, da bi lahko začela z delom, sta pravilno šteli, da je bila tožeča stranka ekonomsko prisiljena v plačilo toženi stranki. Poleg tega si je tožeča stranka tudi pridržala pravico zahtevati vrnitev plačila. Sodišči prve in druge stopnje sta namreč verjeli tožniku, da je pri končni gradbeni situaciji posumil v korektnost obračuna in je to izrazil direktorju tožene stranke.
ZPP člen 39, 41, 41/2, 182, 182/2, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - pravnomočna odločitev o tožbenem zahtevku - zavrženje revizije
Zahtevek iz odškodninske podlage spora je znašel 3,270.000 SIT. Odločitev o tem delu zahtevka je pritožbeno sodišče na tožničino pritožbo v celoti razveljavilo. Ta ugotovitev pa je odločilnega pomena za odločitev o tožničini reviziji zoper odškodninski del spora, ki prav tako ni dovoljeno, ker o nobenem delu odškodninskega zahtevka ni pravnomočno odločeno v postopku na drugi stopnji.
ZPP člen 191, 196, 367, 380, 481, 481/2, 483, 483/1-6, 490.ZZK člen 5.ZOR člen 12, 18.
dovoljenost revizije - objektivni kriterij za določitev gospodarskega spora - spori o stvarnih pravicah na nepremičninah in premičninah - spori zaradi motenja posesti - spori v zvezi s stečajnim postopkom - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - načelo vestnosti in poštenja - pridobitev zastavne pravice - dobra vera - povprečna skrbnost - skrbnost zastavnega upnika - huda malomarnost
V 483. členu ZPP je zakonodajalec za nekatere vrste sporov namesto subjektivnega kriterija izbral drug, objektivni kriterij za opredelitev gospodarskega spora. Tudi v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah in premičninah, ki nastanejo v zvezi s stečajnim postopkom, veljajo pravila o gospodarskih sporih. V tej zadevi pa ne gre za gospodarski spor, ker ne gre za spor, ki bi nastal v zvezi s stečajnim postopkom. Na načelo zaupanja v zemljiško knjigo se lahko sklicuje le pridobitelj, ki je bil v dobri veri. Upoštevanje dobre vere ne pomeni izničenja načel zemljiškoknjižnega prava, ampak le uravnoteženje teh načel z drugimi splošnimi pravnimi načeli, ki zavezujejo vse udeležence v pravnem prometu. Pridobitelj pravice, ki se je zanesel na zemljiško knjigo, je v slabi veri le, če zaradi svoje hude malomarnosti ni vedel za obstoj izvenknjižne pravice.
Kakšno skrbnost bi moral v posameznem primeru pokazati bodisi samo povprečno bodisi posebno skrbni pridobitelj, je odvisno tudi od dejanskih okoliščin vsakega primera posebej. Pomembno je tudi to, kakšne pravice si stojijo nasproti. Zahteve, da si mora hipotekarni upnik tudi v naravi ogledati nepremičnine, ki so predmet zastave, če naj ohrani možnost, da se sklicuje na zaupanje v zemljiško knjigo, tudi za posebno skrbnega gospodarstvenika ni mogoče postaviti kot pravilo.
Če sodišče višino odškodnine za premoženjsko škodo ugotovi ob upoštevanju razmer, ki so obstajale v nekem obdobju pred odločitvijo v sporu, prisodi vtoževane zakonske zamudne obresti od tako določene odškodnine že od dneva zamude dalje, in ne šele od dneva izdaje sodbe.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec
Tudi, če se je prisilni ukrep okupatorja za izselitev tožnikove družine že začel, kar pa iz podatkov spisa ni dokazano, pa je prenehal s tistim trenutkom, ko je tožnikov oče odpeljal celotno družino v Nemčijo, kjer je delal za nemškega delodajalca že od leta 1940.
pridobitev lastninske pravice - solastnina na nepremičnini - adaptacija - spojitev - gradnja na tujem zemljišču - ustvaritev nove stvari
Zaradi vlaganj ob adaptaciji je prišlo do povečanja vrednosti nepremičnine, vendar ni nastala nova stvar, zato to ni nobeden od pridobitnih načinov iz 21. člena ZTLR za pridobitev stvarne pravice.
poravnava - delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja zaradi likvidacije - sporazum o datumu in višini nadomestila
Tožnik se je s toženo stranko lahko dogovoril, ne glede samega prenehanja, saj je do tega prišlo iz razlogov izven sporazuma, pač pa glede datuma prenehanja delovnega razmerja in glede višine nadomestila. Vsebinsko gre za pri sporazumu za poravnavo v skladu z določbami 1089. in 1090. člena zakona o obligacijskih razmerjih, s katero sta soglašali obe stranki.
Čeprav ni meril za določanje denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, mora biti vsaka odškodnina obravnavana glede na vse dane okoliščine, ker je vsak oškodovanec samostojen primer, ki mu gre odškodnina za njegovo negmotno škodo v mejah določenih v 200. členu ZOR.
delovno razmerje pri delodajalcu - delovni čas - delovno razmerje s krajšim delovnim časom - plačilo odpravnine
Ker gre po mnenju revizijskega sodišča za dve delovni razmerji s krajšim delovnim časom pri različnih delodajalcih po določbi 46.
člena ZDR, ne more biti pravilen zaključek v izpodbijani sodbi, da je pravna podlaga za vtoževana zneska samo pogodba iz leta 1990.
Nelogično in tudi v nasprotju s sklenjenimi pogodbami bi bilo, če bi tožena stranka ob četrtinski delovni obveznosti tožnika njemu odgovarjala za celotne obveznosti iz delovnega razmerja.
Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega skrbstva člen 26, 26/2. ZDR (1990) člen 36d, 36d/4. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 27, 27/1.
26. člen KP za dejavnost zdravstva in socialnega skrbstva določa med drugim kot varovano kategorijo delavca oziroma delavko, ki je edini hranilec v družini. Ker norma posebej ne določa pomena izraza in njena vsebina ni popolno in jasno navedena, predstavlja nedoločen pravni pojem - pravni standard. Zato zgolj dejstvo, da tožnica ni uveljavljala izvršitve preživninske obveznosti očeta, določene s pravnomočno sodno odločbo, ki bi bila glede na ugotovljene dejanske okoliščine brezuspešna, ni mogoče šteti v njeno škodo.
ZDR (1990) člen 135, 135/3. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega skrbstva člen 63, 66, 115.
delovno razmerje pri delodajalcu - predlog pogodbe o zaposlitvi - razporeditev - razlika v plači
Z aneksom k pogodbi o zaposlitvi določena plača (kot plača za čas opravljanja dela sindikalnega zaupnika) ne spremeni obveznosti tožene stranke, naložene s pravnomočno sodbo - predložitev pogodbe o zaposlitvi z zakonito določeno plačo. Tožnik je zato do razlike plače upravičen le, če je tudi z aneksom določena plača še vedno manjša, kot pa bi bila zakonito določena plača in le še za razliko med z aneksom določeno plačo in zakonito določeno plačo.
delovno razmerje pri delodajalcu - varstvo pravic delavcev - procesne predpostavke za sodno varstvo - predhodno varstvo pravic pri delodajalcu
Tudi v primerih, ko gre za kršitev pravice delavca z nezakonitim ravnanjem delodajalca, torej brez sicer predpisane pisne odločitve, velja 15 dnevni rok za vložitev ugovora po drugem odstavku 80. člena ZDR90. Gre za materialni prekluzivni rok, kar pomeni, da s potekom roka delavec izgubi pravico zahtevati varstvo pravic. S tem pa izgubi tudi pravico do sodnega varstva, saj je pravočasno uveljavljanje varstva pravic pri delodajalcu, pogoj za vložitev tožbe.
ZTPDR člen 48, 48/1.ZPIZ člen 139, 139/1, 141. SKPG člen 22, 22/2.URS člen 52, 52/1.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela - delavec invalid - razporeditev na ustrezno delo
Delodajalec mora razporediti delavca-invalida na ustrezno delovno mesto v petnajstih dneh po dokončnosti odločbe zavoda, s katero je ugotovljena invalidnost. Dokler delodajalec ne zagotovi delavcu-invalidu drugega ustreznega dela, mu mora izplačevati nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno delo. V tem času torej ni neopravičeno odsoten z dela.
delovno razmerje pri delodajalacu - plače in drugi prejemki - razlika v plači - zastaranje
Revizijsko sodišče ugotavlja, da v delovnopravni zakonodaji niso predpisani posebni zastaralni roki za denarne terjatve iz delovnega razmerja. Zato je treba zastaranje teh terjatev obravnavati v skladu z določbo 371. člena Zakona o obligacijskih razmerjih, ki določa, da terjatve, če ni drugače določeno z zakoni, zastarajo v petih letih.