Zahteva za revizijo po ZPKri se sme vložiti le ob pogoju, da se zloraba kazenske zakonodaje ne more uveljavljati z drugim izrednim pravnim sredstvom po določbah ZKP.
zagovornik - pravica do zagovornika - postavitev zagovornika iz razloga pravičnosti
Določba 3. odstavka 12. člena ZKP poleg težkih gmotnih razmer, ki bi obdolžencu onemogočale zagotoviti si zagovornika, določa še, da mora obdolženec zahtevati formalno obrambo - od sodišča mora torej zahtevati, da mu postavi zagovornika, ker si ga sam glede na svoje slabo finančno stanje ne more privoščiti. Ker v konkretnem primeru te zahteve ni podal, sodišče o postavitvi zagovornika v interesu pravičnosti ni bilo dolžno odločati.
status žrtve vojnega nasilja - pogoji za priznanje statusa
Za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja morajo biti izpolnjeni vsi z ZZVN določeni pogoji. Eden od pogojev je določeno časovno obdobje, v katerem je eden od staršev izgubil življenje.
žrtev vojnega nasilja - status žrtve vojnega nasilja - otrok ubitega starša
Na podlagi 8. odstavka 2. člena ZZVN je mogoče priznati status le otroku, katerega eden od staršev je izgubil življenje v času od 6.4.1941 do 15.5.1945, ker predstavlja le to obdobje eno od okoliščin za priznanje statusa.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21552
KZ člen 325, 325/1. ZVCP člen 102, 102/3.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - kršitev dolžnostnega ravnanja - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zakonsko bistvo malomarnostnih kaznivih dejanj, kamor sodi tudi kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po 325. členu KZ, je kršitev dolžnostnega ravnanja. Tega v cestnem prometu ne opredeljujejo zgolj določbe, ki so sankcionirane kot prekršek, pač pa tudi splošne določbe prometnih predpisov, iz katerih izhajajo določene omejitve, prepovedi in obveznosti za udeležence v cestnem prometu, njihova kršitev pa ni opredeljena kot prekršek.
Neupoštevanje prometnega znaka za prepoved "ustavi" je mogoče presojati le kot kršitev splošne določbe o prometni signalizaciji po 3. odstavku 102. člena ZVCP.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o stroških, ki jih je dolžan plačati zagovornik
Ker zagovornik ne more vložiti zahteve za varstvo zakonitosti v svojo korist, je zahteva, vložena zoper pravnomočno odločbo, s katero so mu bili v skladu z določilom 1. odstavka 94. člena ZKP naloženi v plačilo stroški kazenskega postopka, nedovoljena.
URS člen 20, 20/1.ZKP člen 201, 201/1-3, 202, 202/2.
pripor - ponovitvena nevarnost - okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost - objektivne okoliščine - teža kaznivega dejanja - stopnja ponovitvene nevarnosti - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - varnost ljudi
Ker je obtožencu očitano, da naj bi soobtoženemu prodal 78 tablet ekstazi, za nadaljnjo prodajo pa naj bi hranil 462 tablet te vrste, je sodišče na podlagi tega za obtoženca obremenjujočega ravnanja utemeljeno sklepalo na takšno težo njegovega dejanja, ki ima kot ena izmed naštetih objektivnih okoliščin iz 3. točke 1. odstavka 201. člena ZKP odločilen pomen pri ugotavljanju razloga ponovitvene nevarnosti.
S preprodajo drog, ki povzročajo odvisnost, se v kar največji meri ogroža zdravje in tudi življenje ljudi, pri čemer ni mogoče spregledati, da je narkomanija v stalnem porastu. Poleg tega že po naravi kazniva dejanja te vrste zahtevajo vselej določeno stopnjo povezanosti med storilci, zato predstavljajo takšno ogrožanje varnosti ljudi, pri katerem zadostuje za odreditev oziroma podaljšanje pripora nižja stopnja verjetnosti ponovitve kaznivih dejanj kot v primerih, v katerih varnost ljudi ni tako hudo ogrožena.
Sodišče je z izpodbijano pravnomočno sodbo odločilo pravilno, ko je zahtevo za revizijo zoper sodbo Vojaškega sodišča v Skopju zavrnilo, saj se sme ta glede na določbo 1. odstavka 22. člena ZPKri vložiti le zoper sodbe, izdane v času od 15.5.1945 do 2.7.1990 na ozemlju sedanje Republike Slovenije.
Določba 3. odstavka 2. člena ZPKri, ki uvršča med politične zapornike ob določenih pogojih tudi osebe slovenske narodnosti, ki so bile obsojene pred sodiščem drugih republik nekdanje Jugoslavije, ne opravičuje širše razlage 1. odstavka 22. člena istega zakona.
Ker je tožeča stranka s tožbo v upravnem sporu uspela, saj je prvostopno sodišče odpravilo odločbo tožene stranke in ji zadevo vrnilo v ponoven postopek, si s pritožbo svojega pravnega položaja ne more izboljšati. Za vložitev pritožbe torej nima pravnega interesa.
Ker je sodišče navedlo, na katere dokaze opira ugotovitev glede odločilnega dejstva, prav tako pa tudi določne in razumne razloge o tem, kako presoja verodostojnost obsojenčevega zagovora in vseh izvedenih dokazov, ni mogoče zaključiti, da sodišče ni po resnici in popolnoma ugotavljalo dejstev, ki so pomembna za izdajo zakonite odločbe.
vročanje - vročitev obtožnega predloga - osebna vročitev - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Čeprav je bila vročitev obtožnega predloga opravljena v nasprotju z določbami 2. odstavka 120. člena in 118. člena ZKP, ni mogoče sklepati, da je to vplivalo na zakonitost izpodbijane pravnomočne sodbe. Iz zapisnika o glavni obravnavi je namreč razvidno, da je obsojenec izjavil, da je sprejel obtožni predlog pred glavno obravnavo (našel ga je v nabiralniku), da tega dejstva ne šteje za tako motečega, da se ne bi zagovarjal, ni se skliceval na okoliščino, da ni imel dovolj časa za pripravo obrambe in tudi ni predlagal preložitve glavne obravnave.
Iz obvezne razlage 67. člena Zakona o zadrugah izhaja, da se v upravnih postopkih v zadevah vračanja premoženja po Zakonu o zadrugah uporabljajo določbe o denacionalizaciji, tako v procesnem kot v materialnopravnem pogledu. Zakon o zadrugah je tudi predpis, ki je izrecno naveden v 2. členu Zakona o Slovenskem odškodninskem skladu, ki je ustanovljen kot finančna organizacija za poravnavo obveznosti upravičencem po Zakonu o denacionalizaciji, Zakonu o zadrugah in drugih predpisih, ki urejajo denacionalizacijo. Zato je tudi v postopkih vračanja premoženja po Zakonu o zadrugah mogoče vrniti premoženje v obliki odškodnine.
Ker so se razmere v Makedoniji po podpisu sporazuma med makedonsko vlado in upornimi Albanci na Ohridu leta 2001 umirile, pri tožnici ne obstojijo razlogi za priznanje azila v Republiki Sloveniji.
Tožeča stranka v tem postopku ne more uspeti s pritožbenimi ugovori, ki se nanašajo na sklep, s katerim je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 41. člena ZUS odločilo, da bo zahtevke obravnavalo in o njih odločalo ločeno, saj se ne nanašajo na pravno in dejansko podlago izpodbijanega sklepa o odmeri sodne takse.
odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - pojem nevarne stvari in nevarne dejavnosti - nesreča pri delu - odgovornost delodajalca - objektivna in krivdna odgovornost - domneva vzročnosti
Toda sodišče druge stopnje je pravilno ugotovilo, da sama priprava terena za asfaltiranje z grobim nasutjem gramoza ni nevarna stvar. Tudi izstopanje iz kabine osebnega avtomobila, ki ima samo dvoje prednjih vrat, ni nevarna dejavnost in jo ljudje vsakodnevno izvajajo. V reviziji tožnik povezuje izstopanje iz avtomobila na grobo nasuta in neravna tla, vendar tudi v takem primeru nevarnost ni povečana, če tisti, ki izstopa, ve, da tla niso ravna.
Toženčeva izvajanja o tem, da sam na tožnico ni izvajal nobenih pritiskov in da za sporno ravnanje brata ni vedel, niso pravno pomembna za izpodbojnost pogodbe po prvem odstavku 60. člena ZOR.