ZDen člen 9. ZUS člen 73. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.
upravičenec do denacionalizacije
Ker tožeča stranka ni bila vpisana v evidenco jugoslovanskih državljanov zaradi razlogov iz 2. odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ, in ker tudi ni dokazala, da je bila zaradi drugih razlogov internirana ali da bi se borila na strani protifašistične koalicije, ni upravičena do denacionalizacije.
Vrhovno sodišče je že odločilo v sodbi III Ips 98/2001 v podobni zadevi. V navedeni zadevi je bil sicer eden od družbenikov bivšega družbenega podjetja še Slovenska razvojna družba, medtem ko v obravnavani zadevi S. sploh ni več niti družbenik prve toženke. Če družbeni pravobranilec po uveljavitvi ZZLPPO ni več upravičen tožiti zaradi oškodovanja družbenega premoženja v primerih, ko je Slovenska razvojna družba še (so)lastnik družbe, v kateri naj bi prišlo do oškodovanja, ne da bi izvedel postopek po 7. členu ZZLPPO, je to toliko manj upravičen storiti v primerih, ko je premoženje v lasti Slovenske razvojne družbe že privatizirano.
ZPP člen 7, 212, 337, 337/1.ZLNDL člen 1, 1/1, 3, 3/1.ZZD člen 10, 10/1, 243, 244, 246, 246/1.ZVNDL člen 1, 1/1, 2, 2/1.
pritožba - navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbi - pravica uporabe - DPS in TOZD kot nosilci pravice uporabe - prenos pravice razpolaganja z družbenimi sredstvi - vpis pravice razpolaganja v zemljiško knjigo - izvajanje pravice uporabe - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini
Sodišče mora na vsaki stopnji sojenja po uradni dolžnosti paziti na pravilno uporabo materialnega prava, vendar samo v okviru dejstev, ki so jih stranke navajale, in katerih resničnost so s predlaganjem dokazov tudi dokazale.
Zato je utemeljevanje ugovorov zoper tožbeni zahtevek na novi pravni podlagi, ki zahteva ugotavljanje novih dejstev na podlagi novih dokazov, prvikrat šele v pritožbenem postopku, pritožbena novota.
Lastnik nepremičnine v družbeni lastnini je po ZLNDL postala pravna oseba, ki je na nepremičnini dejansko izvajala pravico uporabe.
obnova kazenskega postopka - novi dokazi - zavrženje zahteve za obnovo - očitna neprimernost novega dokaza
Kot očitno neprimeren dokaz, zaradi česar sodišče zavrže zahtevo za obnovo postopka po 1. odstavku 413. člena ZKP, je mogoče oceniti dokaz, ki nima nič skupnega z zadevo ali dokaz, ki je očitno nepomemben za presojo odločilnih dejstev oziroma ki ne bi mogel vplivati na spremembo sodbe, četudi bi držalo tisto, kar iz tega dokaza izhaja.
Tožeča stranka ni upravičena do povračila plačanih uvoznih dajatev za tisti del blaga, ki ga je predelala pred začetkom zahtevanega carinskega postopka z ekonomskim učinkom.
Popolna vloga na podlagi 2. odstavka 31. člena ZDPra pomeni, da je prijavi za razpis priloženo med drugimi dokazili tudi dokazilo o izpolnjevanju posebnega pogoja.
Ker je sodba, s katero je bilo med drugim obsojenki naloženo plačilo stroškov iz 7. točke 2. odstavka 92. člena ZKP, postala pravnomočna, je razpravljanje o vsebini oziroma o zakonitosti odločbe o stroških postopka po pravnomočnosti sodbe nedopustno (10. člen ZKP).
začasna odredba - odmera davka iz dejavnosti - izkazanost hujših škodljivih posledic
Zgolj z dovolitvijo obnove postopka odmere davka iz dejavnosti, ko niti ni jasno, kakšna odločitev bo sprejeta v obnovljenem postopku, tožniku ne morejo nastati hujše škodljive posledice.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-14.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja
Podpiranje oseb, ki so pobegnile pred oblastmi, je kot znak kaznivega dejanja po 14. točki 3. člena ZKLD moralo biti takšno, da je takim osebam omogočilo ali bistveno olajšalo preživetje, gibanje, nastanitev oziroma skrivanje, da jih pristojni državni organi niso odkrili. Zato ni nobenega dvoma, da podpiranja ne predstavlja obiskovanje, naročilo izdelave copat in izročitev steklenice vina taki osebi.
Obtožni predlog za kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po 1. odstavku 133. člena KZ je bil vložen 12.3.1996, kar je pretrgalo zastaranje kazenskega pregona. Glede na tedaj veljavno določilo 6. točke 1. odstavka 111. člena KZ je nastopilo zastaranje kazenskega pregona 12.3.1998, saj po njegovi vložitvi ni bilo nobenega procesnega dejanja, ki bi pretrgalo zastaranje. V tej situaciji bi moralo sodišče po določilu 1. odstavka 437. člena v zvezi s 3. točko 1. odstavka 277. člena ZKP zavreči obtožni predlog, ne pa razpisati glavno obravnavo.
začasna odredba - odmera davka iz dejavnosti - izkazanost hujših škodljivih posledic
Zgolj z dovolitvijo obnove postopka odmere davka iz dejavnosti, ko niti ni jasno, kakšna odločitev bo sprejeta v obnovljenem postopku, tožniku ne morejo nastati hujše škodljive posledice.
URS člen 36, 36/3.ZKP člen 148, 166, 166/2, 178, 178/3, 214, 215, 215/1, 216, 216/3, 218, 218/3, 219, 371, 371/1-8.
odredba o hišni preiskavi - utemeljen sum - hišna preiskava - nedovoljeni dokazi - navzočnost obdolženca pri hišni preiskavi - utemeljeni razlogi za sum - navzočnost prič
Stopnja verjetnosti, ki se zahteva kot prag, pod katerim poseg v pravico do nedotakljivosti stanovanja ni dovoljen, je utemeljen sum. Sum pa bo utemeljen, če zanj obstajajo razlogi, utemeljevati namreč ne pomeni drugega, kot navajati razloge za stališča. Ta dokazni standard velja tudi za opravo hišne preiskave v predkazenskem postopku.
V skladu z določbami 178. člena ZKP oziroma 178. v zvezi s 166.
členom ZKP - če gre za hišno preiskavo pred izdajo sklepa o preiskavi-, ima obtoženec pravico biti navzoč pri hišni preiskavi neglede na to, ali se ta opravlja v njegovih prostorih ali v prostorih drugih oseb.
Če je obtoženčeva izvenzakonska partnerka stanovala v obtoženčevem stanovanju, s hišno preiskavo ni bila kršena njegova ustavna pravica po 3. odstavku 36. člena URS, ker mu kot stanovalcu ni bilo omogočeno prisostvovsti preiskavi. Zadostuje prisotnost enega od družinskih članov.
Obvestilo obtožencu o tem, da bo opravljeno preiskovalno dejanje - hišna preiskava (5. odstavek 178. člena ZKP), bi preiskovalni sodnik lahko opustil le v primeru, če bi bilo nevarno odlašati.
ZKP člen 39, 354, 354/1, 371, 371/1-2, 384, 424, 424/1.
identiteta med obtožbo in sodbo - izločitev sodnika - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona
S tem ko je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovitev dokaznega postopka iz opisa kaznivega dejanja ponarejanja listin po 1. odstavku 256. člena KZ izpustilo očitek iz obtožbe, da je obsojenec na pogodbi lastnoročno podpisal tudi A.Š. (in ne le Al.Š.), ni prekoračilo obtožbe, kljub spremenjenemu opisu pa je podana tudi subjektivna in objektivna identiteta med obtožbo in sodbo.
Stranki, ki v zakonskem roku ni uporabila pravice zahtevati izločitve sodnika prve stopnje, pa za to ni bilo objektivnih ovir (kar pomeni:
stranki, ki ne izpolnjuje pogoja iz 384. člena ZKP), ni dovoljeno uveljavljati z zahtevo za varstvo zakonitosti, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 2. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
URS člen 29, 29-1.ZKP člen 12, 12/4, 83, 83/3, 288, 288/3, 371, 371/1-8, 424, 424/1.
čas za pripravo obrambe - skrajšanje roka za pripravo obrambe - nedovoljeni dokazi - izločitev listin, na katere se sodba ne sme opirati - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona
Obtoženec se lahko odpove pravici do osemdnevnega roka za pripravo obrambe iz 3. odstavka 288. člena ZKP tudi s konkludentnim ravnanjem.
izločitev sodnika - namen izločitve - odločanje sodnika v predkazenskem postopku in o podaljšanju pripora po vloženi obtožnici
Prepoved iz 4. točke 39. člena ZKP, ki se nanaša na sodnika, ki je v isti kazenski zadevi opravljal preiskovalna dejanja, ob izvajanju katerih si je lahko ustvaril mnenje oziroma izoblikoval stališče tako do dejanskih kot do pravnih vprašanj v zvezi s kazensko odgovornostjo obtoženca, je treba povezovati s sojenjem na glavni obravnavi, torej z vsebinskim odločanjem o zadevi.
Sodelovanje sodnice, ki je v predkazenskem postopku izdala odredbi o posebnih ukrepih, nato pa v zunajobravnavnem senatu, ko je ta odločal o podaljšanju pripora po vloženi obtožnici, ne predstavlja okoliščine, ki pomeni izključitveni razlog po 4. točki 39. člena ZKP.
Upravičenost do denacionalizacije je glede na določbo 3. člena ZDen odvisna od časa podržavljenja stavbnega zemljišča in ne od časa odvzema zemljišča iz posesti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21551
URS člen 27.KZ člen 29.ZKP člen 201, 201/1-1, 420, 420/2, 3.
udeležba pri kaznivem dejanju - napeljevanje - meje kazenske odgovornosti udeležencev - domneva nedolžnosti - pripor - begosumnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V primeru, ko je kaznivo dejanje rezultat delovanja več oseb, je odgovornost napeljevalca in pomagača vezana le na storitev kaznivega dejanja v objektivnem pomenu (limitirana akcesornost), ne pa tudi na kazensko odgovornost storilca (29. člen KZ). Zato dejstvo, da storilec še ni bil obsojen, ne more biti ovira za vodenje postopka zoper napeljevalca, zoper njega vložena obtožnica pa tudi ne pomeni posega v ustavno pravico domneve nedolžnosti glede storilca.
Zagovornik opozarja na nasprotje med navedbami obtožnice o slabem obtoženčevem premoženjskem stanju kot motivu za storitev kaznivih dejanj ter navedbami izpodbijanih sklepov, ki da ugotavljata obtoženčevo dobro premoženjsko stanje in to okoliščino upoštevata kot podlago za sklepanje o obtoženčevi begosumnosti. Na ta način ne uveljavlja "protispisnosti" ampak ponuja drugačno presojo okoliščin, pomembnih za oceno obtoženčeve begosumnosti. Zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o predlogu za nadomestitev pripora s hišnim priporom
Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zoper pravnomočni sklep, s katerim je sodišče odločilo o predlogu za nadomestitev pripora s hišnim priporom.