ZGD člen 250, 250/1, 259.ZPP člen 482, 482/1, 482/1-1.
stvarna pristojnost - odpoklic predsednika uprave delniške družbe - izplačilo odpravnine in razlike v plači
Tožnik je kot podlago za uveljavljanje zahtevka na plačilo razlike v plači (zaradi razporeditve na drugo delovno meso) in odpravnine (zaradi razrešitve s funkcije predsednika uprave delniške družbe) temelji na pogodbi, sklenjeni s toženo stranko na podlagi določb 250. in 259. člena ZGD in ne na podlagi delovnopravnih predpisov. Zato gre za gospodarski spor, za katerega je stvarno pristojno okrožno sodišče.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - ekstradicijski pripor - utemeljen sum
Utemeljenost suma je temeljni pogoj tudi za odreditev pripora na podlagi 3. odstavka 524. člena ZKP.
Preiskovalni sodnik je dolžan tudi v ekstradicijskem postopku izvesti dokaz, čigar vsebina je taka, da bi utegnila v tolikšni meri omajati utemeljenost suma, da bi to narekovalo odpravo pripora.
Po 3. odstavku 29. člena ZAzil mora prosilec sam navesti vsa dejstva in okoliščine, ki utemeljujejo njegov strah pred preganjanjem oziroma nasprotujejo njegovi prisilni odstranitvi iz Republike Slovenije ali vrnitvi v določeno državo. Pristojnemu organu mora podati verodostojno in prepričljivo obrazložitev razlogov, na katere se v svoji vlogi sklicuje, če ni dokazov. V obravnavanem primeru je tožena stranka utemeljeno zavrnila tožnikovo prošnjo na podlagi ugotovitve, da tožnikove navedbe niso verodostojne niti prepričljive, ker so same s seboj v nasprotju, nimajo pa tudi opore v oceni stanja v tožnikovi matični državi, ki jo je ugotovila tožena stranka iz dokumentov mednarodnih organizacij.
nedovoljeni dokazi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodna izvedenka se je pri podaji izvedenskega mnenja lahko oprla na strokovno mnenje Centra za kriminalističnotehnične preiskave, v katerega pravilnost upoštevajoč načelo proste presoje dokazov tudi sodišče prve stopnje ni podvomilo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sodnik stranka v postopku - poznanstvo s sodniki pristojnega sodišča
Dejstvo, da je tožnik sodnik Okrožnega sodišča v ..., katerega prostori so funkcionalno povezani s prostori Okrajnega sodišča ..., bi brez dvoma lahko moteče vplivalo na potek sodnega postopka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Pri domnevno nezakonitem odločanju, kar je sedaj podlaga za odškodninski zahtevek v tej pravdi, so sodelovali tudi sodniki krajevno pristojnega višjega sodišča. To pa so takšni tehtni razlogi, ki narekujejo odločitev, naj to sodišče tudi v pritožbenem postopku v tej zadevi ne odloča.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - varstvo osebnostnih pravic - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - razžalitev v tisku - dokazovanje - navajanje odločilnih dejstev - dovoljenost revizije zoper sklep - kaznovanje pooblaščenca - zavrženje revizije
K materialnopravnemu izhodišču za ugotavljanje odločilnih dejstev je svoje prispevala tudi odločitev pooblaščenca tožene stranke, da si od pripravljenega spisa najprej ne bo več prizadeval dokazovati, da je bil članek napisan kot satira, ki ni imela za tarčo tožnika, ampak si bo prizadeval prikazati sporni članek kot upravičeno kritiko tožnikovega dela in bo ob tem navajal in dokazoval tudi dejstva in okoliščine, ki z odškodninskim sporom zaradi razžalitve v tisku nimajo nobene pravno pomembne zveze - na primer o naravi "bivšega komunističnega režima".
izločitev sodnikov pritožbenega sodišča - dvom v nepristranskost sodnika
Nestrinjanje katerekoli od strank z rezultatom pravnomočno končanega sodnega postopka ne predstavlja izločitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP. To velja tudi za primer, ko je predlagana obnova pravnomočno končanega postopka.
Višina protipravno pridobljene premoženjske koristi, dejstvo, da je bil obsojenec zaradi istovrstnega kaznivega dejanja že obsojen, kakor tudi dejstvo, da oškodovancu ni povrnil povzročene škode niti po skoraj dveh letih od storitve kaznivega dejanja, ne dajejo podlage za uporabo določila 14. člena KZ.
URS člen 29. EKČP člen 6, 6/3.ZKP člen 166, 340, 340/1-1.
nujna preiskovalna dejanja - navzočnost obdolženca pri nujnih preiskovalnih dejanjih - glavna obravnava - branje zapisnikov o izpovedbah prič po odločbi senata - kršitev pravice do obrambe - načelo kontradiktornosti
Določbo 1. odstavka 340. člena ZKP, ki omogoča branje izpovedb določenih prič tudi brez soglasja strank, je mogoče uporabiti le, kadar njena uporaba ne poseže v načelo kontradiktornosti postopka oziroma v pravico do obrambe. To pa je tedaj, kadar je bila obdolžencu med postopkom dana možnost, da sodeluje pri izvedbi dokaza (ne glede na to, ali je to pravico izkoristil ali ne), ali pa takrat, ko ne obstaja nikakršna možnost za zagotovitev obdolženčevega sodelovanja pri izvedbi tega dokaza v fazi glavne obravnave (priča umrla, duševno zbolela itn.).
ZOR člen 919.ZPP člen 70, 70-6, 72, 72/1, 73, 73/1, 73/5, 339, 339/2-2.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - zavarovalna vsota - AO plus zavarovanje - valorizacija zavarovalne vsote - zamudne obresti od zavarovalne vsote - izločitev sodnika
Skladnost pristopa k ugotavljanju višine tožniku pripadajoče odškodnine, ugotavljanju višine valorizirane vrednosti zavarovalne vsote in ugotovitvi trenutka, ko je nastopila toženkina zamuda (in so začele teči zamudne obresti), je bila materialnopravno nujna in bistvena za materialnopravno pravilnost odločitve o tožbenem zahtevku, o katerem je bilo odločeno z izpodbijano sodbo.
Upnik v pritožbi pravilno trdi, da sta bili v izvršilnem postopku dovoljeni dve izvršilni sredstvi, ki sta različni in med seboj nista povezani. Predlagana in dovoljena izvršba na dolžnikove nematerializirane vrednostne papirje nima podlage v ustavno sporni (oziroma celo ugotovljeno protiustavni) določbi prve točke prvega odstavka 102. člena ZIZ. Zato glede tega dela predlagane in dovoljene izvršbe ni nobene podlage za prekinitev izvršilnega postopka. Že iz tega razloga je bilo treba upnikovi pritožbi ugoditi.
spor o pristojnosti - zavarovanje terjatve - krajevna pristojnost - kumulacija izvršilnih sredstev
Po določbi 35. člena ZIZ, ki se smiselno uporablja tudi v postopku zavarovanja (239. člen ZIZ), je v primeru, ko upnik predlaga za izvršbo (zavarovanje) več sredstev, za odločitev o predlogu krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu.
Tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti najemne pogodbe, ki je bila sklenjena med I., d.d. in M. Z. (ta zahtevek je predmet revizije), je tožnica naperila le proti eni od pogodbenih strank in sicer proti I., d.d., kot najemodajalcu, proti najemniku M. Z. pa ne. Ničnost sklenjenega pravnega posla ne more učinkovati le v razmerju do ene pogodbene stranke. Zato mora biti tudi drugi pogodbeni stranki dana možnost sodelovanja v postopku. Ker tožnica tožbenega zahtevka ni oblikovala tako, že iz tega razloga sodišče temu zahtevku ni moglo ugoditi.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zagovornik ponuja drugačno oceno izvedenih dokazov, kar pomeni izpodbijanje pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja. Iz tega razloga zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).