Določbe avstrijskega zakona o družbah z omejeno zavezo iz leta 1906.
lastnost stranke v denacionalizacijskem postopku - zapisnik družbe z o.z. kot dokaz
Sodno overjeni zapisnik družbe z o.z., v katerem je zapisana izjava o odstopu poslovnega deleža družbenika, je po vsebini pogodba o odstopu, z vsemi pravnimi učinki, čeprav ni bil sporočen registrskemu sodišču.
Nima lastnosti stranke v denacionalizacijskem postopku oseba, pravni naslednik pok. družbenice, ki ni upravičenka, ker je odstopila svoj poslovni delež še pred nacionalizacijo tega premoženja.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - povrnitev bodoče škode
Pri še osporavani odškodninski obliki je treba še zlasti upoštevati določbo 203. člena ZOR, saj je tožnik ob nesreči bil star komaj 17 let, trajne posledice dogodka pa ga bodo prizadevale še vse življenje. Delo mizarja bo opravljal (v mejah preostale telesne zmogljivosti) z večjimi telesnimi napori, težave pa bo imel tudi z zaposlitvijo. Prikrajšanost na osebnostnem področju je izkazana z objektivno izvedensko ugotovitvijo: okvara kolenskega hrustanca in oslabelost mišičja levega stegna zaradi posledic zloma leve stegnenice posega po ugotovitvah sodišča prve stopnje, ki jih izpodbijana sodba povzema, tudi na področje vsakdanjih drobnih opravil in športnega udejstvovanja, torej tudi kvalitetne izrabe prostega časa, vse s stališča oviranja in delnega onemogočanja.
Dosojena odškodnina iz tega naslova v znesku 2,500.000,00 SIT zato ni pretirana, je pa tudi v skladu s sodno prakso v podobnih primerih.
ZUS (1977) člen 26. ZP člen 152, 152/1. CZ člen 383, 383/5.
sodno varstvo
Ni mogoče zahtevati sodnega varstva po 26. členu ZUS zoper neizdajo akta o ugovoru zoper odredbo o zasegu blaga po 1. odst. 152. čl. ZP v povezavi s 5. odst. 383. čl. CZ, ker postopek o prekrških ne pozna instituta molka organa in tudi ne pojma dokončnega posamičnega akta, in ker je za akte, izdane v postopku o prekrških, zagotovljeno sodno varstvo pri VS RS, vendar ne v upravnem sporu.
pravno nasledstvo RS po SFRJ - pravnomočno razsojena stvar - res iudicata
S Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I) in z Ustavnim zakonom za izvedbo te listine (Ur.l. RS št. 1/91-I in 45/I-94) je Republika Slovenija prevzela vse pravice in dolžnosti, ki so bile z ustavo Republike Slovenije in z ustavo SFRJ prenesene na organe SFRJ, organi Republike Slovenije pa so prevzeli izvrševanje teh pravic. Med temi so tudi pravice in dolžnosti, ki so nastale v zvezi z delovanjem JLA kot skupne oborožene sile vseh narodov in narodnosti tedanje države.
Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin člen 2, 2/1, 2/1-2.UZITUL člen 4.
akontacija vojaške pokojnine - pogoji za pridobitev pravice
Na uporabo določb zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev napotuje določilo druge alinee prvega odstavka 2. člena odloka. Njihova uporaba ne nasprotuje 4. členu ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Po tem ustavnem določilu se do izdaje ustreznih predpisov Republike Slovenije v Republiki Sloveniji smiselno uporabljajo kot republiški predpisi tisti zvezni predpisi, ki so veljali v Republiki Sloveniji ob uveljavitvi tega zakona, kolikor ne nasprotujejo pravnemu redu Republike Slovenije in kolikor ni s tem zakonom drugače določeno. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev je bil ob uveljavitvi tega ustavnega zakona v veljavi, saj z ustavnimi zakoni za izvedbo ustavnih amandmajev k ustavi Republike Slovenije ni bilo določeno, da se njegove določbe v Republiki Sloveniji ne uporabljajo.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska odgovornost
V primeru, ko je v splošnem aktu opredeljeno pijančevanje med delom kot hujša kršitev delovne obveznosti, se pod tem razume pijančevanje med delovnim časom, in ne le med opravljanjem dela.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska odgovornost - odsotnost z dela
Če je delavcu za dan, ko je izostal z dela s strani pooblaščenega zdravnika izdano potrdilo o zdravstveno opravičeni odsotnosti z dela, potem glede na določbo 3. odstavka 61. člena ZDR, ni mogoče šteti, da je neopravičeno izostal z dela, vse dokler ni v predpisanem postopku drugače ugotovljeno.
Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin člen 2, 2/1, 2/1-2.UZITUL člen 4.ZPIZVZ člen 35.
akontacija vojaške pokojnine - pogoji za pridobitev pravice
Z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je urejen celoten sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji, vendar se določene pravice in obveznosti iz tega naslova urejajo tudi v posebnih zakonih. S temi zakoni se določajo posebni pogoji, veljavni le za omejen, ožji krog upravičencev.
Drugačna ureditev za določen krog upravičencev - med drugimi tudi za vojaške zavarovance, ki so bili do upokojitve v aktivni službi v nekdanji JLA - torej ne nasprotuje pravnemu redu Republike Slovenije.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja - opravičen izostanek z dela - listine
Revizijsko sodišče je revizijo toženke zavrnilo kot neutemeljeno, saj je tožnica z dela izostala opravičeno. Zdravniško potrdilo je javna listina in je treba njeno vsebino upoštevati, če ni z listino, ki jo nadomešča, ugotovljeno kaj drugega, ali če to ni ugotovljeno z drugimi dokazi. Tožnica ni kršila delovne obveznosti in tudi krivda za kršitev, ki je pogoj za izrek disciplinskega ukrepa ji ni bila dokazana.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov - prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela
Delavec, ki po sklepu delodajalca čaka na delo na domu, neopravičeno izostane z dela, če se na poziv delodajalca ne zglasi na delo. Poziv na delo mora biti delavcu vročen oziroma osebno sporočen.
Ker iz podatkov v spisu ni mogoče ugotoviti, da bi se revident res zaposlil v letu 1992, zaradi navedbe, da naj bi se zaposlil s 1.7.1992 (ta dan in mesec se v drugih podatkih ne navajata), pa tudi ni mogoče ugotoviti, da gre za očitno napako, in ker je ta podatek pomemben za ugotavljanje morebitne lastnosti zavarovanca, ta pa je dalje odločilen za odločitev o tem, ali revident lahko uveljavlja priznanje starostne pokojnine, revizijsko sodišče zaključuje, da je s tem res podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, kot jo uveljavlja revident.
Ker revizija uveljavljenega revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava ni obrazložila, je revizijsko sodišče skladno določilu 386. člena ZPP preizkusilo izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti tudi glede na pravilno uporabo materialnega prava.
Po določilu 5. odstavka ZZP lahko tudi revizijski organ v postopku revidiranja lastninskega preoblikovanja zahteva revidiranje letnih računovodskih izkazov povezanih družb v tujini oziroma medsebojnega poslovanja domače in povezane družbe. Stroški, ki nastanejo s tem revidiranjem, pa niso stroški upravnega postopka, pač pa so stroški, ki so konkretno nastali tožeči stranki v zvezi s pribavo dokumentacije, ki jo je morala zagotoviti na podlagi materialnopravnih predpisov. Namreč, kontrola lastninskega preoblikovanja se opravi na podlagi dokumentacije, ki jo mora podjetje zagotoviti po finančnih in računovodskih predpisih. Konkretno obveznost določa Uredba o načinu izvedbe postopkov revizije, izdana na podlagi 49. člena ZLPP. Med dokumentacijo, o kateri govori navedena uredba v 4. členu, spadajo po petem odstavku 31.a člena ZZP tudi revidirani letni računovodski izkazi povezanih družb v tujini, kot je že navedeno. To pomeni, da je bila tožeča stranka dolžna predložiti revizijskemu organu, poleg ostale dokumentacije, tudi revidirana poročila letnih računovodskih izkazov povezanih družb v tujini. Stroški za pridobitev revizijskega poročila so tedaj stroški, ki bremenijo tožečo stranko, enako, kot to velja za ostalo obvezno dokumentacijo v zvezi z njenim poslovanjem.
Po določilu 1. odst. 66. člena ZPD ima davčni zavezanec, od katerega je bil izterjan prometni davek, ki ga ni bil dolžan plačati, pravico do vračila plačanega prometnega davka in zamudnih obresti, plačanih stroškov prisilne izterjave in denarne kazni. Ta pravica se tedaj nanaša le na vračilo že (neupravičeno) plačanih oziroma izterjanih zneskov prometnega davka, zamudnih obresti, stroškov prisilne izterjave in denarnih kazni, ne nanaša se pa na zahtevek davčnega zavezanca, da se mu priznajo zamudne obresti na te zneske v smislu določila 277. člena oziroma 214. člena ZOR.
kaj ni stanovanje - stanovanjska pravica - soba v hotelu
Toženka je pred vselitvijo v sporno stanovanje imela le nastanitev v dvoposteljni sobi (vojaškega) hotela Partizan v Ljubljani, o kateri je odločala uprava hotela. Pravna presoja, da toženka ni bila imetnica stanovanjske pravice na navedeni sobi, je skladna z določbo 4. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih, veljavnega v času, ko je toženka uporabljala navedeno sobo.
Spor o plačilu denarne odškodnine za premoženjsko škodo je glede na določbo 2. odstavka 189. člena ZOR treba opredeliti kot spor, v katerem tožnik uveljavlja nečisto denarno terjatev. V sporih z dajatvenim denarnim zahtevkom, ki je po naravi nečista denarna terjatev, je odločilna mejna vrednost revizijskega spornega predmeta v trenutku, ko je bil postavljen končni tožbeni zahtevek, torej v trenutku, ko se je začel spor o tem zahtevku po spremenjeni tožbi (zvišanje zahtevka je namreč sprememba tožbe v smislu 1. odstavka 191. člena ZPP).
Dejanska prekinitev bivanja v Sloveniji ni odvisna zgolj od dolžine fizične odsotnosti, temveč tudi od tega, ali je bila daljša odsotnost hotena ali pa le posledica steka okoliščin, na katere stranka ni imela nobenega odločilnega vpliva.
ZSS člen 55.ZS člen 60. ZIP člen 16, 16/2, 16/2-2, 17, 17/2.ZUP člen 263, 264.
odpravnina ob upokojitvi - upravna odločba - izvršilni naslov - verodostojna listina
Odločanje o sodniških pravicah (IV. poglavje zakona o sodniški službi - ZSS), med njimi tudi o pravici do odpravnine ob sodnikovem odhodu v pokoj (9. točka 55. člena ZSS), spada med zadeve sodne uprave (prvi odstavek 60. člena zakona o sodiščih - ZS). Pojem sodne uprave je širok tako glede na subjekte, ki jo opravljajo (predsedniki sodišč - prvi odstavek 61. člena ZS, sodni svet - 28., 95. člen ZS, personalni svet - 30., 69., 71. člen ZS) kot glede na njene objekte (ki pogosto zadevajo položaj oziroma pravice sodnikov). Zato ne more biti dvoma, da se v zadevah sodne uprave odloča tudi o pravicah sodnika kot osebe (kar je jasno potrjeno z vsebino tretjega odstavka 60. člena ZS, ki omenja tudi zakon o sodniški službi, katerega subjekt je sodnik). Ker je odločanje o sodniških pravicah šteti za upravno stvar, se v postopku odločanja smiselno uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), kolikor ni z ZS ali ZSS drugače določeno (tretji odstavek 60. člena ZS). Akt, s katerim predsednik sodišča odloči o sodnikovi pravici, med temi pa je tudi pravica do odpravnine, je glede na vse povedano upravni akt. Tak akt to je upravna odločba pa predstavlja izvršilni naslov za sodno izvršbo po 2. točki drugega odstavka 16. člena zakona o izvršilnem postopku (ZIP), kadar se glasi na izpolnitev denarne obveznosti in je izvršljiva, saj je izdana v izvrševanju javnih pooblastil v smislu drugega odstavka 17. člena ZIP.