pripor - utemeljen sum - koluzijska nevarnost - vplivanje na priče - ponovitvena nevarnost - domneva nedolžnosti - upoštevanje nepravnomočne sodbe - obrazložitev sklepa o odreditvi pripora
Za obstoj pripornega razloga kolizijske nevarnosti ne zadošča zgolj abstraktna možnost vplivanja, kot je podana v vsaki zadevi, v kateri je potrebno zaslišati procesne udeležence, ampak morajo biti podane posebne okoliščine, na podlagi katerih je mogoče z gotovostjo sklepati, da je obdolženec že začel vplivati na pričo(e).
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - tuj državljan - vzajemnost
Prejšnja lastnica je bila ob svoji smrti hrvaška državljanka. Ker med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško ni sklenjen sporazum, s katerim bi bila določena vzajemnost pri denacionalizaciji, prejšnja lastnica ni upravičenka do denacionalizacije.
gradbeništvo - obnova postopka - objektivni rok - obnovitveni razlog - geotehnično mnenje - novo dejstvo - procesni sklep - ničnost
Ker je bilo z odločbo z dne 4.5.1994 odločeno le o spremembi investitorjev, ne pa tudi o pogojih gradnje, določenih z gradbenim dovoljenjem z dne 22.1.1990, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je treba objektivni rok petih let šteti od vročitve odločbe o gradbenem dovoljenju z dne 22.1.1990, ne pa od vročitve odločbe z dne 4.5.1994, s katero je bilo spremenjeno samo ime investitorjev. Pridobitev geotehničnega mnenja v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja ne predstavlja predhodnega vprašanja, ampak je tako mnenje sestavni del lokacijske dokumentacije.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - kumulacija tožbenih zahtevkov - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije
V položajih kakršen je obravnavani, ko bi pozivanje tožnikov, da navedejo diferencirane vrednosti spornega predmeta njihovih nedenarnih zahtevkov, povzročilo neenakopraven položaj strank (po tem, ko je revizija že vložena, bi bilo samo njim za nazaj prepuščeno odločanje, ali je vložena revizija dovoljena), in ko pasivnost sodišča strankam ne odvzema nobene od ustavno zagotovljenih pravic (da bi pridobile pravico do revizije, ki ni ustavno zajamčena, bi morale biti aktivne predvsem stranke same), je možen le sklep, da zaradi nenavedbe diferencirane vrednosti spornega predmeta glede nedenarnih zahtevkov tožnikov revizija zoper pravnomočno odločitev o njih (ki je tudi sicer različna) ni dovoljena.
ZPP člen 3, 3/3, 316, 316/2, 339, 339/2-6.ZPPDUP člen 9, 39.
zahteva za varstvo zakonitosti - načelo dispozitivnosti - sodba na podlagi pripoznave - pravica do pietete - osebnostne pravice - prosto razpolaganje strank s tožbenim zahtevkom - prekop groba - upravna zadeva
Prekop groba ter izkop in prenos posmrtnih ostankov ne moreta biti predmet prostega razpolaganja strank.
Zahtevek na izpraznitev stanovanja in zahtevek na plačilo uporabnine imata različno dejansko in pravno podlago. Zato se navedba vrednosti spornega predmeta ob istočasnem denarnem zahtevku na plačilo uporabnine lahko nanaša le na zahtevek na izpraznitev stanovanja.
poseg v ustavno pravico - zagotovljeno sodno varstvo - varstvo ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Sklepov, ki jih je izdalo sodišče splošne pristojnosti v izvršilnih zadevah, v katerih sta imeli tožnici zagotovljeno drugo sodno varstvo in sicer pred višjim sodiščem splošne pristojnosti, ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu glede na določbo 3. odstavka 1. člena ZUS.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - načelo enakosti orožij - pouk o pravici do zagovornika - zagovornik po uradni dolžnosti - postavitev zagovornika v interesu pravičnosti - odgovor na pritožbene navedbe
Pri odločanju o zahtevi obdolženca za postavitev zagovornika mora sodišče upoštevati osebnost obdolženca, težo kaznivega dejanja, zahtevnost zadeve z dejanskega in pravnega vidika in druge konkretne, specifične okoliščine, ki kažejo, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel obdolženec strokovno obrambo z zagovornikom.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
V tej pravdi štirje tožniki uveljavljajo denarno terjatev, in sicer tako, da vsak od njih zahteva na podlagi obligacijskega prava plačilo 407.687,50 tolarjev s pripadki, ker je toženka brez ustreznega pravnega temelja prodala del skupne dediščine in se je obogatila na račun tožnikov. Glede na to, da prvi in drugi odstavek 367. člena ZPP omogočata vložitev revizije proti sodbi sodišča druge stopnje, če vrednost izpodbijanega dela sodbe presega 1.000.000 tolarjev, vtoževani znesek za vsakega od tožnikov pa je nižji, revizija ni dovoljena.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - presoja pritožbenih navedb - javnost glavne obravnave - razlogi za izključitev javnosti - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Varstvo osebnih podatkov je utemeljen razlog za izključitev javnosti z glavne obravnave samo, če gre za najbolj občutljive osebne podatke, ki so po naravi stvari zaupni in spadajo med najbolj varovane intimne podatke o človekovi zasebnosti.
gradbeno dovoljenje - ničnost lokacijskega oziroma gradbenega dovoljenja - pogoji ničnosti - že izvršena odločba
V 279. členu ZUP so natančno določene nepravilnosti, zaradi katerih se izreče upravna odločba za nično tako, da teh pogojev ni možno razširjeno uporabljati oziroma zaradi zatrjevanega nepopolno in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja izreči upravno odločbo za nično.
Če je predlog za obnovo postopka vložila oseba, ki dejansko v postopku ni sodelovala oziroma, ki pravice udeležbe v postopku ni imela, to hkrati pomeni, da je predlog vložila neupravičena oseba. Tak predlog pa se ne more obravnavati in ga je tožena stranka morala že iz tega razloga zavreči.
zahteva za varstvo zakonitosti - objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - nevarna dejavnost kot pravni standard - delo s čevljarskim nožem
Delo s čevljarskim nožem ne predstavlja nevarne dejavnosti.
ZKP člen 201, 201/1-1, 202, 202/2, 420, 420/2, 424, 424/1.
pripor - priporni razlog - begosumnost - obrazložitev sklepa o odreditvi pripora - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Presoja, ali je podan priporni razlog begosumnosti.
preživljanje polnoletnih otrok - postopek za oceno ustavnosti določbe ZZZDR-C - prekinitev postopka - razveljavitev sodbe pritožbenega sodišča
Ker je revizijsko sodišče mnenja, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, je začelo postopek za oceno ustavnosti pred ustavnim sodiščem. To bi sicer narekovalo prekinitev postopka (156. člen URS). Vendar ima po 144. členu ZUstS morebitna razveljavitev protiustavnega zakona učinek za razmerja nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati samo, če do tega dne o njih še ni bilo pravnomočno odločeno. V tej procesni situaciji je zato mogoče zagotoviti dela zakona na odločitev v konkretni zadevi samo tako, da se zadeva vrne v fazo pred pravnomočnostjo. To pa je mogoče doseči le z razveljavitvijo izpodbijane sodbe.
ZKP člen 16, 18, 371, 371/1-11, 372, 372-5, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - dokazna ocena - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - načelo kontradiktornosti - izvajanje dokazov v korist obdolženca - prosta presoja dokazov - odločba o kazenski sankciji
Če sodišče glede na konkretne olajševalne in obteževalne okoliščine obsojencu izreče neprimerno vrsto kazni ali kazen, ki je v zakonskih mejah, ni pa primerna po višini, ne gre za kršitev kazenskega zakona, temveč za pritožbeni razlog iz 374. člena ZKP, ki ga z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljavljati.
ZKP člen 83, 289, 289/3, 289/4, 340, 340/2, 371, 371/1-10, 371/1-11, 385, 395, 395/1.URS člen 23, 23/2, 29, 29/1-1.
pravice obrambe - rok za pripravo obrambe - dokazovanje - branje zapisnika o zaslišanju priče - novi dokazi po uradni dolžnosti - obvestilo strankam - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - izločitev uradnih zaznamkov - prepoved reformatio in peius
Namen t.i. prepovedi reformatio in peius je v zagotovilu obdolžencu, da pritožba, vložena v njegovo korist, zanj ne bo imela škodljivih posledic. Pravilo je torej po namenu vezano na odločitev (izrek) sodišča in ne na razloge, na katerih ta temelji.