azil - redni postopek - pogoji za priznanje azila in subsidiarne zaščite - krvno maščevanje
Tožnikova prošnja za azil ni bila zavrnjena na podlagi podatkov o albanskem tradicionalnem pravu (Kanunu), pač pa zato, ker so bile izjave tožnika tako kontradiktorne, da so bile povsem neverodostojne.
Plačilo premije za zavarovanje iz naslova plačila življenjskega zavarovanja predstavlja boniteto v zvezi z delovnim razmerjem in tako vir dohodnine skladno s 6. členom ZDoh.
Tožnik ni ponudil relevantnih dokazov o ravnanju pravnega prednika, ki bi izpričali njegovo lojalnost oziroma ni izkazal drugih okoliščin, ki bi prepričljivo nasprotovale domnevi nelojalnosti.
pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena - prosta presoja dokazov - domneva nedolžnosti - nepristranskost sodišča - pravna jamstva v kazenskem postopku - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - izločitev sodnika - zahteva za izločitev - pritožba zoper sklep o zahtevi za izločitev - razlogi o odločilnih dejstvih - protispisnost - napačna sestava sodišča - nadomestni sodnik porotnik - načelo neposrednosti - presoja navedb v pritožbi - pravice obrambe - sprememba obtožbe - dokazni postopek - nasprotja v mnenju izvedenca - priča - policijski informator - uradna tajnost - zavrnitev dokaznega predloga - odstranitev obtoženca iz sodne dvorane - umor - grozovit način
Če sodišče pri ugotavljanju določenih okoliščin ugotovi, da sicer na splošno resnicoljubni zagovor glede konkretne okoliščine ni sprejemljiv, ne gre za kršitev v smislu 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
Državno tožilstvo lahko spremeni obtožbo tako, da vključi v opis okoliščino, ki je bila poznana že ob vložitvi obtožnice, ker se je ocena njenega pomena spremenila.
Če obtoženec ni bil navzoč pri izvajanju nekaterih dokazov, ker je bil v skladu z 2. odstavkom 302. člena ZKP odstranjen iz sodne dvorane, navzoč pa je bil njegov zagovornik, to ni utemeljen razlog za ponovitev dokazov v obdolženčevi navzočnosti.
ZAzil člen 1, 1/2, 35, 35/2-2. EKČP člen 15. Direktiva Sveta EU o minimalnih standardih, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogih potrebujejo mednarodno zaščito in o vsebini te zaščite, št. 2004/87/EC z dne 29.4.2004 člen 9. ZUS člen 73.
azil - pospešeni postopek - preganjanje - zmotna uporaba materialnega prava
O prošnji za azil je mogoče odločiti v pospešenem postopku med drugim tudi, če je iz nje očitno, da prosilcu v izvorni državi ne grozi preganjanje. To pa je le tedaj, če je iz prošnje očitno, da okoliščine, ki jih prosilec navaja, v nobenem primeru niso preganjanje v smislu ZAzil. Ker prosilca zatrjujeta, da ju v izvorni državi preganjajo zaradi vere, ni mogoče prošnje zavrniti v pospešenem postopku, ker da ne gre za preganjanje.
Če davčni zavezanec kupi blago s pogojno davčno oprostitvijo, mora v svojih knjigovodskih oziroma izvenknjigovodskih evidencah, kjer je dopustno, voditi take evidence, za vsak poslovni dogodek izkazovati izpolnjevanje pogojev za pogojno davčno oprostitev. Če tega ne izkaže, mora od prometa blaga, za katerega ne izkaže upravičenosti do pogojne davčne oprostitve, plačati prometni davek.
Tožnica je okoliščino, na katero je oprla predlog za obnovo postopka, že uveljavljala kot pritožbeni razlog v postopku, katerega obnovo predlaga. To pa pomeni, da obstajajo okoliščine, zaradi katerih obnove ni dovoljeno predlagati (2. odstavek 261. člena ZUP).
azil - redni postopek - subjektivna ogroženost - objektivne okoliščine
Priznanje azila temelji predvsem na oceni dogodkov, ki so prosilca za azil prisilili, da je zapustil matično državo, njegova subjektivna ogroženost pa se lahko ugotavlja le na podlagi izjav, ki jih poda v prošnji za azil in na zaslišanju v povezavi z objektivnimi okoliščinami v matični državi.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je zahtevo tožečih strank za dodelitev številk skrajšanega izbiranja potrebno presojati v skladu s kriterijem za dodelitev teh številk po 1. alineji 5. odstavka 26. člena Pravilnika o oštevilčenju v javnih telekomunikacijskih omrežjih, ki določa, da se številke skrajšanega izbiranja dodelijo zaradi omogočanja dostopa do nujnih storitev. Ker ZTel in tudi Pravilnik pojma "nujna storitev" ne opredeljujeta, gre za nedoločen pravni pojem, določitev vsebine nedoločenega pravnega pojma pa je materialnopravno vprašanje. Na to vprašanje pa je sodišče prve stopnje pravilno odgovorilo, ko je presodilo, da taksi prevozi niso nujne storitve. Nujna storitev v bistvu pomeni urgentna storitev, s katero bi bilo nevarno odlašati. Pri tem ni pomemben kriterij, da gre pri izvajalcu nujne storitve za pridobitno dejavnost. Prevoz s taksijem je, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, za stranko lahko nujen, ni pa urgenten. Beseda "nujno" pomeni, da se z določeno storitvijo ne sme odlašati. Ni pa to mogoče trditi, da je taksi storitev tako nujna.
predlog za obnovo postopka, vložen po vložitvi revizije - prekinitev postopka
Ker je tožena stranka predlog za obnovo postopka vložila po tem, ko je bila revizija poslana Vrhovnemu sodišču, je to na podlagi 1. odstavka 404. člena ZPP odločalo o tem, kateri postopek je treba prekiniti in katerega nadaljevati.
Tožnik je vedel za obnovitveni razlog pred koncem pritožbenega postopka, katerega obnovo zahteva, saj je iz letnega razporeda sodišča lahko predvideval, da lahko v pritožbenem postopku sodeluje sodnik, s katerim naj bi bil v sporu.
sporazum o krajevni pristojnosti - spor o pristojnosti
S sporazumom o krajevni pristojnosti stranki ne utemeljita izključne pristojnosti sodišča. Če se nobena od strank na sporazum ne sklicuje, postopek pa se vodi pred sodiščem, ki glede na sporazum ne bi bilo pristojno, mora sodišče svojo pristojnost sprejeti.
RAZLASTITEV - NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS09321
ZSZ člen 18, 21, 26/2, 36.ZPP člen 377, 384.ZNP člen 37.
razlastitev nepremičnin - status zemljišča - kmetijsko zemljišče - višina odškodnine - dovoljenost revizije - odločba o zavarovanju terjatve - predhodna izročitev nepremičnine v posest - zavrženje revizije
Zoper odločitev o izročitvi razlaščenih nepremičnin v posest pred pravnomočnostjo, revizija ni dovoljena.
Pri določitvi odškodnine za razlaščeno nepremičnino je odločilen namen, za katerega se je nepremičnina uporabljala pred izdajo odloka, s katerim je bila spremenjena v nezazidano stavbno zemljišče.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - odločilno dejstvo - kontrolno dejstvo
Če sodba razlogov o odločilnih dejstvih nima, ker jih sodišče sploh ni ugotavljalo, gre za nepopolno ugotovljeno dejansko stanje; če pa te razloge ima in so nejasni ali med seboj v nasprotju, pa to predstavlja kršitev 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
denacionalizacija - ovira za vrnitev nepremičnin v naravi - športni objekt
Ker sta podržavljeni parceli del kompleksa, namenjenega športni dejavnosti, njihova vrnitev v naravi ni možna, saj bi se z vrnitvijo bistveno okrnila prostorska kompleksnost oziroma namen izrabe navedenega športnega objekta.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23545
ZKP člen 371, 371/1-11.KZ člen 143, 143/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - protipraven odvzem prostosti - omejitev svobode gibanja
Čeprav uporaba glagola "zagozditi" ni najbolj posrečeno uporabljena in bi ga bilo ustrezneje nadomestiti z glagolom blokirati (zapreti prehod), iz izreka kakor tudi iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je obsojenec s stolom pred vrati, na katerem je sedel, oškodovancu predstavljal oviro, zaradi katere ni mogel oditi iz kuhinje, takšno ravnanje pa ustreza zakonskemu besedilu, da je drugemu protipravno omejil svobodo gibanja.
Določilo 180. členu ZPP o tem, kaj vse mora obsegati tožba, velja tako za tožbo pred sodiščem splošne pristojnosti, kot za tožbo pred delovnim in socialnim sodiščem. Tožnik, ki ve samo to, da hoče 2,050.000 tolarjev z zamudnimi obrestmi, ki so določene v zakonu in tečejo od vložitve tožbe do plačila, ne pojasni natančno dejstev, ki bi izkazovala utemeljenost njegove terjatve.
Res je v tožbi proti RS navedeno, da je bila tožena stranka okoriščena s tem, da ji ni bilo treba plačati pokojnine in ustreznih prispevkov, vendar tožnik ni pojasnil temeljnih elementov za neupravičeno pridobitev, zlasti ni pojasnil zakaj in s čim naj bi bila RS obogatena, če Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki je pravna oseba, tožniku ni plačal pokojnine in v čem je bil tožnik oškodovan, če RS ni plačal prispevkov.