ZDR člen 83, 83/2, 111, 111/1, 177. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7.
zagovor - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pisna obdolžitev - razmerje med odpovedjo in disciplinskim postopkom
V primeru fizičnega napada delavca na direktorja delodajalca, ki sta ga sicer preprečili dve osebi, večjega števila hujših verbalnih groženj, ki so pri direktorju povzročile utemeljen strah, ob dodatni okoliščini, da je delavec že pred tem kazal izrazito napadalen odnos do vodstva tožene stranke, obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo delavcu neupravičeno omogočiti zagovor, oz. takšno okoliščino predstavlja prav takšen primer ravnanja delavca. Določba ZDR o pisni obdolžitvi pred zagovorom služi temu, da se delavec seznani z očitki kršitve pogodbenih in drugih obveznosti in pripravi svojo obrambo. Če obstajajo okoliščine, zaradi katerih od delodajalca ni upravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor, odpade tudi namen in s tem potreba po posebni pisni obdolžitvi. Delodajalec se bo odločil za izvedbo disciplinskega postopka v primeru lažjih kršitev pogodbenih in drugih obveznosti in pri tem že sam izhajal iz tega, da ne gre za kršitve, ki bi imele za posledico odpoved pogodbe, oz. za kršitve, ki niso takšne narave, da ne bi omogočale sodelovanje delavca v postopku in nadaljevanja pogodbenega razmerja z delavcem. Zato v tem primeru ni razlogov, zakaj delavcu ne bi omogočil zagovora (razen dveh izjem, ki sta določeni v 3. odstavku 177. člena ZDR) in mu pred zagovorom vročil pisne obdolžitve. Izhodišče v primeru izredne odpovedi je drugačno, teža kršitev in druge okoliščine (tudi v povezavi s prejšnjim in sedanjim obnašanjem delavca) pa takšne, da nakazujejo prenehanje pogodbenega razmerja (celo brez odpovednega roka). Prav zaradi tega razlikovanja je zakonodajalec v 2. odstavku 83. člena ZDR v primerih redne odpovedi iz razloga nesposobnosti ali krivdnega razloga in glede izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi predvidel tudi možnost, da delodajalec ne omogoči zagovora delavcu, če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo to od njega neupravičeno pričakovati, te izjeme pa ni določil v primeru disciplinskega postopka.
upokojitev pod ugodnejšimi pogoji - azbestna proizvodnja - prenehanje delovnega razmerja zaradi začetka stečajnega postopka
V primeru prenehanja delovnega razmerja zaradi začetka stečajnega postopka delodajalca se šteje, da je delavcu prenehalo delovno razmerje zaradi operativnih razlogov, ki so opredeljeni v 8. členu ZPPPAI.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba ustrezne zaposlitve pri drugem delodajalcu - odpravnina
Delavec, ki mu je pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga (ali razloga nesposobnosti), nima pravice do odpravnine, če mu je delodajalec zagotovil možnost sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi na ustreznem delovnem mestu za nedoločen čas pri drugem delodajalcu, drugi delodajalec pa se je v pogodbi o zaposlitvi zavezal delavcu priznavati pravice, ki so odvisne od delovne dobe pri delodajalcu, tudi glede na delovno dobo pri prvem delodajalcu oziroma glede na neprekinjeno delovno dobo.
dovoljenost revizije - vložitev revizije po pooblaščencu
Za pravno osebo mora izredno pravno sredstvo vložiti njen zakoniti zastopnik, ne pa njegov pooblaščenec, saj ta ne more pridobiti položaja zakonitega zastopnika pravne osebe. Ker je revizijo v imenu stranskega intervenienta vložila pooblaščenka, jo je sodišče pravilno zavrglo kot nedovoljeno.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - pisno opozorilo
Če delodajalec v smislu 1. odstavka 83. člena ZDR delavca zaradi določenih ravnanj pisno opozori na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovitve kršitve, to še ne pomeni, da mu zaradi podobnih ravnanj kasneje ne bi mogel odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, če ugotovi, da je dejanski razlog za delavčeva neustrezna ravnanja njegova nesposobnost, ne pa zavestne kršitve pogodbenih in drugih obveznosti.
ZObr člen 96, 96/3. KPND člen 38. Direktiva Sveta št. 89/391/EGS o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu člen 2.
plačilo plače - posebni delovni pogoji v vojski - dežurstvo in straža
Ne gre za to, da se delo (opravila, zadolžitve) v času dežurstva in straže ne bi štelo kot delo. Gre za posebno obliko dela, vezano na naravo in organizacijo dela v vojski, ki utemeljuje tudi različno plačilo v primerjavi z rednim delom, ki ga delavec opravlja v okviru svojih rednih delovnih zadolžitev, in nadurnim delom, kolikor redno delo opravlja preko polnega delovnega časa.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - utemeljenost odpovednega razloga - obseg sodnega varstva
V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi na ustreznem delovnem mestu, ki jo delavec sprejme, je sodno varstvo glede zakonitosti odpovedi omejeno na presojo obstoja utemeljenega razloga za odpoved.
dopustitev revizije - pritožbeni razlog - odstop od sodne prakse - pogodbena kazen
Preizkus zakonitosti odločitve o nedopuščeni reviziji je omejen na tiste odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in višjih sodišč, na katere se pritožnik izrecno sklicuje. Splošnih in nedokazanih trditev o neenotni sodni praksi ni mogoče upoštevati.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – neplačevanje oz. zamujanje z izplačilom plače – odpravnina - prisilna poravnava
Tožnici v treh zaporednih mesecih ni bila izplačana plača ob dogovorjenem roku, kar je po 4. alinei 1. odstavka 112. člena ZDR razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca. Tega ne bi spremenilo niti kasnejše plačilo neizplačanih plač oziroma kasnejše redno izplačevanje plač. Delodajalec mora delavcu zagotavljati delo in (ustrezno) plačilo za opravljeno delo, na določen plačilni dan. Če svojih obveznosti ne more izpolnjevati na tak način, ima delavec možnost izredno odpovedati pogodbo o zaposlitvi. Kolikor je nad delodajalcem sočasno uveden tudi postopek po ZPPSL (prisilna poravnava ali stečaj), to na razlog odpovedi in pravice delavca po 112. členu ZDR ne vpliva, le njihova uveljavitev (izvršitev) bo v takih postopkih morda težja ali drugačna.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi v času odpovednega roka - neopravičen izostanek z dela - odpovedni rok
V odpovednem roku delavec in delodajalec ohranjata pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, razen če zakon izrecno ne določa drugače. Delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi tudi tekom odpovednega roka, če obstajajo razlogi za izredno odpoved iz 111. člena ZDR.
Iz obrazložitve pritožbe izhaja, da se pritožnik ne strinja z dejanskimi ugotovitvami nižjih sodišč in njuno pravno presojo, česar pa s pritožbo zoper sklep o nedopustitvi revizije ni mogoče uveljavljati.
ZDR (1990) člen 11, 12, 100, 100/1, 100/1-9. ZTPDR člen 17.
prenehanje delovnega razmerja - sklep o razporeditvi - dokončen sklep - podpis pogodbe o zaposlitvi
Po določilih ZDR/90 in ZTPDR je bil razlog za odpoved delovnega razmerja, da delavec ni hotel delati na delovnem mestu, na katerega je bil razporejen z dokončnim sklepom o razporeditvi, ne pa nepodpis pogodbe o zaposlitvi. Če delodajalec sploh ni sprejel sklepa o razporeditvi, delavec pa predloga nove pogodbe o zaposlitvi ni podpisal, je ostala v veljavi dotedanja pogodba o zaposlitvi.
Navedba le ene ocene vrednosti spora za dva objektivno kumulirana tožbena zahtevka pomeni nediferencirano navedbo o vrednosti. Te formalne pomanjkljivosti v revizijski fazi postopka ni mogoče popraviti.
stvarna pristojnost - razrešitev direktorice javnega gospodarskega zavoda - sklep upravnega odbora - soglasje vlade - dokončen akt
Posamični akt o razrešitvi, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, ne more biti akt, ki je le eden izmed nujnih pogojev oziroma faz v postopku razrešitve, ki pa se konča v kasnejši fazi postopka z dokončnim posamičnim aktom, ki ima ustrezen uvod, izrek, obrazložitev in pravni pouk.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - izločitev - odklonitveni razlog - dvom v nepristranskost - zahteva za izločitev - odločanje o zahtevi za izločitev - pravice obrambe - enakopravnost strank - dokazni predlog - predlog za izvedbo dokazov v obtožnici - kontradiktornost - pripombe k izvedenim dokazom - utemeljitev dokaznega predloga - zavrnitev dokaznega predloga
Ko je podan predlog za izločitev, sodnik ali senat, ki postopa v zadevi, preizkusi formalne pogoje oziroma opravi presojo dovoljenosti zahteve; v vsebinsko presojo zahteve za izločitev pa se sme spustiti in jo zavreči le tedaj, če je iz vseh konkretnih okoliščin primera očitno, da je zahteva za izločitev podana izključno z namenom zavlačevanja postopka ali izpodkopavanja avtoritete sodišča.
denacionalizacija - valorizacija ob podržavljenju dane odškodnine - odškodnina, ki presega 30% vrednosti zemljišč - vračilo prejete odškodnine
Ker ob podržavljenju dana odškodnina presega 30% vrednosti zemljišč je prvostopni organ pravilno odločil, da se vrnejo upravičencu v naravi vsa kmetijska zemljišča, tožnica pa mora v skladu z določbo 1. odstavka 72. člena ZDen celotno dano odškodnino plačati Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23540
ZKP člen 12, 32, 32/7, 371, 371/2, 372, 372/1-1.KZ člen 145, 145/1.
združitev postopka - pravice obrambe - pravica do poštenega sojenja - rok za pripravo obrambe - ogrožanje varnosti - resna grožnja - obstoj kaznivega dejanja
Če sodišče odloča o združitvi postopka na naroku za glavno obravnavo, sklep zapiše v zapisniku in ni potrebno izdati pisnega sklepa ter ga vročiti strankam.
ZOR člen 154, 154/2, 173, 174, 177, 177/3, 200, 200/1, 200/2. ZTPDR člen 73.ZPP člen 125, 128/5, 377, 384, 384/1.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - objektivna odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - opekline zaradi eksplodiranja delovnega stroja - deljena odgovornost - ravnanje oškodovanca - povrnitev nepremoženjske škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi skaženosti - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
Za odločitev o deljeni odgovornosti pravdnih strank sta bistveni ugotovitvi, da tožnik ni pogledal oziroma spoštoval opozorila na stroju, da je v njem nafta ter in da ni preveril, ali je stroj segret na dovolj visoko temperaturo, ki zagotavlja varno delo. Takšno dejansko stanje nedvomno utemeljuje materialnopravni sklep o deljeni odgovornosti pravdnih strank oziroma prispevku tožeče stranke k nastanku škode v višini 35% (tretji odstavek 177. člena ZOR). Delavcu, ki je imel dolgoletne izkušnje pri delu s spornim strojem, potrebno izobrazbo in opravljen preizkus iz varstva pri delu, je mogoče očitati malomarno ravnanje, s katerim je vplival na nastanek škode. Prav njegovo nespoštovanje pravil delovnega procesa je (so)povzročilo, da je stroj eksplodiral.
ZPT člen 34, 34/2.ZUP člen 67, 138, 237. ZUS člen 60, 60/1-2, 77, 77/2-2.
turizem - organizacija, posredovanje in prodaja turističnih potovanj - licenca za opravljanje dejavnosti - delovne izkušnje
Dejstvo, da določena oseba po pogodbi o razporeditvi na delovno mesto direktorice dejansko ni pridobila po tej pogodbi nobenih delovnih izkušenj s področja organiziranja in prodaje turističnih potovanj, sploh ni bilo ugotovljeno. Ker gre za vprašanje, ki je odločilnega pomena za pravilno in zakonito odločitev, glede tega pa izpodbijana odločba tožene stranke nima razlogov, zaradi česar je ni mogoče preizkusiti.