plačilo avtorskega honorarja - pravna narava terjatve - pravna podlaga tožbenega zahtevka - odškodnina - neupravičena uporaba tuje stvari - uporaba tuje stvari v svojo korist
Zahtevek avtorja filma, da mu televizija plača avtorski honorar v zvezi s predvajanjem filma (s katerim je bilo poseženo v njegove materialne avtorske pravice), predstavlja po svoji vsebini zahtevo, da mu toženka nadomesti korist, ki jo je imela v zvezi s predvajanjem filma.
Tožnikovo osebno prepričanje, pa čeprav ima tožnik kot zdravnik določeno strokovno znanje s tega področja, ne zadostuje za ugoditev tožbenemu zahtevku, tako kot ne zadostuje za njegovo zavrnitev nasprotno prepričanje toženke, ki je profesionalna zdravstvena organizacija. Do potrebnega prepričanja mora priti sodišče, ki v zadevi odloča. Ker pa sodišče s potrebnim strokovnim znanjem ne razpolaga, mu v takih primerih pomagajo strokovnimi pomočniki oziroma sodni izvedenci. Zato je sodišče tudi v tej pravdni zadevi postavilo tri izvedence, enega od njih pa v ponovljenem postopku še dodatno zaslišalo na naroku. Skladno mnenje vseh treh izvedencev je bilo, da so toženkini zdravniki ravnali pravilno in tudi z zahtevano profesionalno skrbnostjo, ko so glede na tožnikovo zdravstveno stanje, potek njegove bolezni in učinkovanje zdravila, ki ga je do takrat prejemal, odločili, da zdravljenja ne bodo spremenili.
Že po naravi stvari ni mogoče z začasno odredbo, tako kot je zahteval tožnik, na ta način začasno urediti stanja. V zahtevi za izdajo začasne odredbe je namreč tožnik zahteval ravno to, kar mu je bilo v upravnem postopku z odločbo tožene stranke zavrnjeno.
vzgoja in varstvo otrok ob razvezi zakonske zveze - dodelitev otroka in skrb za otrokove koristi - pravica do ustaljenega okolja - višina preživnine - stiki z otrokom
Uporaba določbe 5.a člena ZZZDR o skrbi za otrokove koristi terja ugotovitev, da v sklop teh koristi spada tudi pravica do mirnega in ustaljenega okolja. Kadar so lastnosti obeh staršev takšne, da nobenemu od njiju ni mogoče očitati zanemarjanja otroka, niti dejstva, da bi zaradi svojih osebnih lastnosti bil kot roditelj neprimeren in kadar ima otrok pri enem od roditeljev urejene pogoje bivanja, pri čemer je vživet v okolje, ki ga je navajen, bi premeščanje v drugo okolje z dodelitvijo drugemu roditelju ne bilo v otrokovo korist.
ZDDPO člen 11, 12, 12/1, 41. ZDavP člen 27, 27/1, 202. ZGD člen 50, 50/1. Slovenski računovodski standardi Standard 21.1, 21.9. ZDoh člen 16. ZUS člen 23, 23/1, 60, 60/1-4, 72, 72/5, 73, 77, 77/2-3.ZPP člen 154, 154/2.
davki in prispevki - davek od dobička pravnih oseb - zamudne obresti - verodostojna listina - bonitete delavcem
Zamudne obresti za davčni dolg začnejo teči od dneva izvršljivosti odmerne odločbe, če gre za odmero na podlagi inšpekcijskega pregleda od izvršljivosti te nove odmerne odločbe. Če davčni zavezanec nima verodostojne listine o poslovnem dogodku, se ta pri ugotavljanju davčne osnove ne upošteva. V takem primeru se ne presoja, ali je tak poslovni dogodek poslovno potreben strošek. Bonitete delavcem ali direktorjem niso poslovno potreben strošek. Upoštevati jih je treba v dohodnini teh oseb. Davčni inšpektor odreja ukrepe za odpravo nepravilnosti in ni davčni svetovalec.
Delo v Avstriji, ki ga je tožnik opravljal od 31.7.1941 do 31.10.1944 na podlagi napotitve na delo preko Urada za delo (Arbeitsamt) in ki mu je bilo všteto v delovno dobo, se ne more šteti za delo delovnega deportiranca.
ZDDPO člen 11. Slovenski računovodski standardi Standard 4, 16, 17, 18. ZDavP člen 27, 39. ZUS člen 73.
davek od dobička pravnih oseb - zamudne obresti - zmanjšanje davčne osnove - casa sconti in super rabati
Davčni zavezanec mora o svojem poslovanju voditi predpisane knjigovodske evidence na podlagi pristnih in verodostojnih knjigovodskih listin, sicer poslovni dogodki niso davčno upoštevni. Če prihodki davčnega zavezanca niso izkazani z verodostojno knjigovodsko listino (temeljnica namreč to ni), se davčna osnova ugotovi z oceno na podlagi izvenknjigovodske evidence, to je na podlagi dejanskih dokumentov. Če ti ne vsebujejo casa sconta in super rabatov, jih ni mogoče upoštevati.
ZAzil člen 8, 8/1, 25, 25/2, 34, 34/1, 35, 35/1, 35/2, 35/2-1, 36, 36/2-1, 36/5.ZUP člen 144. ZUS člen 72, 72/4, 73.
azil - pospešeni postopek - zloraba oziroma zavajanje postopka - odložitev odstranitve iz Slovenije - skrajšani ugotovitveni postopek
Za zavajanje oziroma zlorabo azilnega postopka se šteje tudi, če je prošnja za azil vložena zaradi odložitve odstranitve iz Slovenije. To pa je tudi takrat, kadar prosilec vloži prošnjo za azil šele četrti dan bivanja v Centru za tujce, kamor je nastanjen zaradi odstranitve iz Slovenije in je ves čas pod nadzorom organov, pri katerih prošnjo lahko vloži. Že eden od razlogov iz 1. alineje 2. odstavka 35. člena ZAzil v zvezi s 36. členom ZAzil je dovolj za zavrnitev prošnje za azil v pospešenem postopku, zato prvostopnemu sodišču ni bilo treba ugotavljati pogojev za zavrnitev prošnje za azil na drugih pravnih podlagah.
nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in nepravilna uporaba materialnega prava - spor polne jurisdikcije
Tožniku je bilo v upravnem sporu ugodeno in zato je njegov očitek, da je sodba zaradi tega napačna, ker sodišče ni odločilo o sami stvari, neutemeljen. Ker je sodišče ugotovilo, da je napačna materialnopravna podlaga, na katero je tožena stranka oprla svojo odločitev, o zadevi ni moglo odločiti, saj tožena stranka ni ugotavljala relevantnega dejanskega stanja, na podlagi katerega bi morala uporabiti pravilni materialni predpis. Zato tudi ni bilo pogojev za opravo glavne obravnave, saj je sodišče pri preizkusu izpodbijane odločbe presodilo le njeno zakonitost in ker je to storilo na nejavni seji, to ni vplivalo na pravilnost odločitve.
gostinstvo - obratovalni čas - soglasje organa - zbirna odločba
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da bi moral tožnik predhodno dobiti soglasje istega organa, ki odloča o dovolitvi obratovanja v podaljšanem obratovalnem času. Soglasje je akt, ki se izda na podlagi udeležbe drugega organa v postopku. V obravnavanem primeru ne gre za tako imenovano zbirno odločbo v smislu 209. člena ZUP, saj noben predpis ne določa, da mora pri odločanju o obratovalnem času sodelovati kakšen drug organ in da je odločitev vezana na njegovo soglasje. Če pa o zadevi odloča isti organ (ne glede na posebno rubriko v prijavitvenem obrazcu), ugoditveni del odločbe implicira soglasje, zavrnitveni del pa implicira odklonitev soglasja. Zato ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je bila tožnikova vloga nepopolna in da bi ga moral prvostopni organ pozvati, naj predloži vlogi še ustrezno soglasje. Po presoji pritožbenega sodišča pravila upravnega postopka niso bila kršena in bi moralo zato sodišče prve stopnje o zadevi odločiti po vsebini. Zato ni bilo podlage za ugoditev tožbi iz procesnih razlogov, kot je to storilo sodišče, saj je s tem napačno uporabilo določbo 3. točke prvega odstavka 60. člena ZUS.
ZDavP-1 člen 406. ZDavP člen 15, 15/4. ZDDPO člen 18, 18/1. ZUS člen 16, 16/1, 23, 23/1, 60, 60/1, 60/1-4, 72, 72/5, 73, 77, 77/2, 77/2-3.ZPP člen 154, 154/2, 350, 350/2.
davki - davek od dobička pravnih oseb - ugotavljanje odhodka - povezane pravne osebe - najemna pogodba - transferne cene - metodologija za ugotavljanje tržnih cen - preizkus po uradni dolžnosti - zamudne obresti - odločba ustavnega sodišča
Če gre za povezane pravne osebe, se pri ugotavljanju odhodka davčnega zavezanca upoštevajo transferne cene s povezano pravno osebo največ do višine povprečnih cen, ki veljajo za določeno vrsto blaga ali storitev na domačem ali primerljivem tujem trgu.
davek od dobička pravnih oseb - prometni davek - zamudne obresti
Če se po opravljenem inšpekcijskem pregledu izda nova odmerna odločba, začnejo zamudne obresti teči od dneva izvršljivosti te nove odmerne odločbe. Če davčni zavezanec vrne del kupljenega blaga dobavitelju, je to nov poslovni dogodek, ki ga mora izkazati z ustreznimi listinami in v knjigovodskih evidencah. Davčno upošteven je le znesek, ki je razviden iz verodostojnih listin in knjigovodskih evidenc. Popravek napak v knjigovodskih evidencah po oddaji davčne napovedi oziroma izdaji prvostopne odmerne odločbe ni več mogoč.
pokojnina - bivši vojaški zavarovanec - pravica do izbire pokojnine
Določba 4. odstavka 2. člena ZPIZVZ zajema le tiste državljane Republike Slovenije, ki jim je do 18.10.1991 manjkalo največ pet let starosti ali pokojninske dobe za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do pokojnine po vojaških predpisih in so imeli na ta dan stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Gre za osebe, ki dne 18.10.1991 niso izpolnjevale pogojev za pokojnino po vojaških predpisih, zaradi česar je zakon prav tej kategoriji zagotovil posebno varstvo. Namen zakona je bil zaščititi le te državljane Republike Slovenije. Zato so neutemeljene revizijske navedbe, da bi z upoštevanjem načela enakega obravnavanja v to kategorijo lahko uvrstili tudi tiste državljane Republike Slovenije, ki so dne 18.10.1991 že izpolnili pogoje za pridobitev pravice do pokojnine po vojaških predpisih. Izven okvirov priznanja pravice do pokojnine bivših vojaških zavarovancev po ZPIZVZ in mednarodnih sporazumih je potrebno izhajati iz tega, da je tožnik z uveljavitvijo pravice do pokojnine pri Zavodu za socialno zavarovanje vojaških zavarovancev s sedežem v Beogradu že izrabil svojo pravico do izbire pokojnine. Na to, kljub odsotnosti izrecnih določb v ZPIZ, kaže ureditev v Zakonu o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ (ZZSV). Če bi bili namreč državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so že uveljavili pravico do pokojnin v kateri od republik nekdanje SFRJ, upravičeni kadarkoli namesto te pravice uveljavljati pravico do pokojnine v Republiki Sloveniji, potrebe po takšni zakonski ureditvi ne bi bilo.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za odpoved - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Določili 47. in 88. člena ZDR nista povezani in urejata različne položaje. Postopanje delodajalca po 47. členu ZDR tudi v primeru obstoja poslovnega razloga, ne vpliva na obveznosti delodajalca po 88. in nadaljnjih členih ZDR in teh obveznosti ne izključuje. Nastanek poslovnega razloga je povezan z delom na delovnem mestu po obstoječi pogodbi o zaposlitvi in ne z novim delom oz. novo ponujenim delovnim mestom. Tudi ponudba nove pogodbe v primeru ukinitve delovnega mesta je posledica prenehanja potreb po delu na starem delovnem mestu in ne obratno. Zato nesprejetje ponudbe delavca za zaposlitev na novem delovnem mestu po 47. členu ZDR ne pomeni, da je prenehala potreba po delu na starem delovnem mestu šele takrat in da se delodajalec šele takrat seznani s poslovnim razlogom.
zaposlovanje - uvrstitev v evidenco brezposelnih oseb - lastnik podjetja - zajamčeno nadomestilo osebnega dohodka
Po določbi 16. člena ZZZPB se je štel za brezposelno osebo iskalec zaposlitve, ki ni lastnik ali solastnik podjetja, v katerem je v zadnjem koledarskem letu pred prijavo za iskanje zaposlitve ustvaril dohodek, s katerim se lahko preživljala, s tem da ustvarjeni dohodek letno ne sme biti nižji od zajamčenega nadomestila osebnega dohodka. Ker je bila tožnica v zadnjem koledarskem letu pred prijavo za iskanje zaposlitve lastnica (aktivnega) podjetja in je v letu 1996 dobila izplačano plačo, s katero se je lahko preživljala in ki je bila tudi višja od zajamčenega nadomestila osebnega dohodka, ni bilo potrebno ugotavljati še dohodka podjetja samega.
pogodba o zaposlitvi - podpis pogodbe - izpodbojnost pogodbe - strah - dejansko vprašanje
Utemeljen strah mora biti povezan z nedopustno grožnjo. Bistvena napaka volje, ki jo povzroči takšna grožnja, je povezana s strahom in ne z grožnjo samo, saj ljudje na grožnje reagirajo različno. Šele intenziven in utemeljen strah v posledici nedopustne grožnje lahko vpliva na oblikovanje poslovne volje. Prav takšen strah (pravno je mogoče upoštevati le utemeljen strah, ki je podan v primeru, če se iz okoliščin vidi, da je grozila resna nevarnost življenju, ali drugi pomembni dobrini pogodbene stranke ali koga drugega - 2. odstavek 45. člena OZ) lahko omejuje stranko v njeni svobodi pri sprejemanju odločitev, zaradi česar lahko stranka zahteva razveljavitev pogodbe. Kako so potekali dogodki pred podpisom pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto namestnika poslovodje, katere se razveljavitev zahteva, kakšne so bile ostale okoliščine in kako so ti dogodki in okoliščine vplivali na tožnikovo sposobnost, da oblikuje in izrazi svojo voljo pri podpisu pogodbe, je dejansko vprašanje.