odmera - opomin - zahteva za izdajo odločbe - prisilna izterjava
Če zavezanec za plačilo sodnih taks ugovarja opominu sodišča, da naj takse plača, se šteje, da je zahteval izdajo odločbe o odmeri sodne takse. V postopku prisilne izterjave sodne takse ni mogoče uspešno uveljaviti razlogov za izpodbijanje odločbe o upravni stvari oziroma odločbe o odmeri sodne takse.
V postopku prisilne izterjave sodnih taks zavezanec ne more uspešno uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na samo upravno zadevo, ki je bila presojana v upravnem sporu, iz katerega obveznost plačila sodnih taks izhaja, in tudi ne same odmere sodnih taks.
stvarna pristojnost - prispevki za pokojninsko zavarovanje
Po določbi 1. odstavka 19. člena ZPP, ki se po določbah 16. člena ZUS primerno uporablja za vprašanja postopka, ki z ZUS niso določene, mora sodišče ves čas po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost. V skladu z 2. odstavkom 17. člena ZPP se stvarna pristojnost presodi na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana.
Oceno stopnje ogroženosti prosilca za azil oziroma njegovi izpostavljenosti dejanjem preganjanja v smislu Ženevske konvencije in Direktive Sveta ES št. 2004/83/ES lahko pristojni organ sprejme le v rednem azilnem postopku na podlagi 1. odstavka 35. člena ZAzil.
VoIP storitve (prenos glasu preko internetnega protokola) je šteti med tržne telekomunikacijske storitve, za opravljanje katerih je treba pridobiti dovoljenje in ne med javne telekomunikacijske storitve.
ZUS člen 73. ZUN člen 29, 29/4, 55, 55/2, 56. ZUP (1986) člen 249, 249-9.
lokacijsko dovoljenje - soglasja pristojnih organov - vsebinska presoja soglasja - obnova postopka - položaj stranke
Za presojo pogoja, da je predlog za obnovo postopka podala upravičena oseba, je v primeru obnovitvenega razloga iz 9. točke 249. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP 1986) pomembno, ali materialni predpisi, ki urejajo posamezno pravno področje, dajejo predlagatelju obnove pravice oziroma upravičenja, ki bi bila lahko z izdajo upravne odločbe kršena.
ZAzil člen 24, 29, 29/2, 29/5, 35, 35/2-1, 35/2-2. ZUS člen 14, 14/3, 72, 72/4, 72/5, 73.
azil - pospešeni postopek - preganjanje - tožbena novota
Ker tožnik v prošnji za azil ni navajal, da bi bil v izvorni državi preganjan zaradi vere, temveč je to začel navajati šele v tožbi, je to nedopustna tožbena novota, saj ni pojasnil, zakaj tega ni navedel že prej. Prvostopno sodišče je torej odločilo pravilno in zakonito, ko je potrdilo odločbo tožene stranke, ki je tožnikovo prošnjo za azil zavrnila kot očitno neutemeljeno v pospešenem azilnem postopku, ker je iz nje očitno, da tožnik v izvorni državi ni bil preganjan v smislu ZAzil.
Ker je tožnik v Sloveniji že vse od leta 1992, pa čeprav je tu prebival do leta 2002 le na podlagi dovoljenj za začasno prebivanje, je enoletni rok za zamenjavo tujega dovoljenja za slovenskega potekel eno leto po uveljavitvi ZVCP to je 1.5.1999, saj ZVCP ne razlikuje prebivanja tujca v Sloveniji glede na obliko dovoljenja za prebivanje.
davek na dodano vrednost - določitev kraja obdavčitve storitve - storitve trgovskega zastopanja ali intelektualne storitve
Storitve, za katere velja, da so opravljene (oziroma obdavčene) tam, kjer ima naročnik storitve sedež, so taksativno naštete v 3. odstavku 17. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Ur.l. SRS, št. 89/98).
Pravilo o dokaznem bremenu določa, kdo je tisti, ki mora dokazati posamezno pravno odločilno dejstvo. Ker je denacionalizacijski postopek predlagalni postopek, je dokazno breme naloženo vlagatelju zahteve za denacionalizacijo, ki mora ponuditi v postopku dokaze, da je bilo premoženje, ki naj bi se vrnilo, ob podržavljenju last upravičenca. Privatni seznam delnic in delniška knjiga, ki jih je predložila tožnica, ter izpovedba prič, ki so bile samo posredno seznanjene, da naj bi bil razlaščenec lastnik delnic podržavljene delniške družbe, niso pa vedeli ničesar povedati, kje so bile delnice shranjene oziroma deponirane, ne morejo biti dokaz, na podlagi katerega bi bilo mogoče z gotovostjo ugotoviti, ali je bilo zahtevano premoženje in v kakšnem obsegu podržavljeno.
O morebitnih neverodostojnih tožnikovih izjavah se lahko presoja le v že uvedenem postopku za priznanje azila, ne pa v postopku odločanja o procesnih predpostavkah, ki morajo biti izpolnjene za vložitev ponovne prošnje za azil.
ZJU člen 6, 6/1-9, 25, 35, 39, 39/1, 60, 65, 65/5, 65/6, 80, 81, 81/3, 82, 82/2, 83, 83/2, 83/5, 83/7, 83/8, 153, 153/7, 194, 194/1, 197, 197/1, 197/3.ZLS člen 49.ZUP člen 4.ZDR člen 109. ZUS člen 3, 3/2, 59, 59/1, 77, 77/2-3.
razrešitev tajnika oziroma direktorja občinske uprave - odločba o razrešitvi - odločba o odpravnini, odškodnini - stvarna pristojnost
Tajnika občine oziroma direktorja občinske uprave župan lahko razreši iz nekrivdnih razlogov. Z aktom o razrešitvi se ne odloča o odpravnini, odškodnini oziroma razliki med plačo, ki jo dobi na drugem delovnem mestu, ker se o tem odloča z drugim aktom, zoper katerega je dopustna pritožba na komisijo in zoper ta akt spor pred delovnim sodiščem, ne pa upravni spor.
Pristojni organ mora preizkusiti, ali je predlog za obnovo postopka dovoljen, popoln in pravočasen, ali ga je podala upravičena oseba in ali je okoliščina, na katero se predlog opira, verjetno izkazana.
Na podlagi izpiska iz uradne evidence, ki je opremljen z uradnim žigom in podpisom uradne osebe, in ki je zato javna listina, je pritožbeno sodišče štelo, da je tožnik zaradi samovoljne zapustitve azilnega doma umaknil prošnjo za azil. Zato je ustavilo azilni postopek, čeprav je že v pritožbeni fazi upravnega spora.
ZAzil člen 35, 35/2-2. ZUS člen 60, 60/1, 60/1-2, 60/1-3, 60/1-4, 60/2, 60/3, 77, 77/2-3.
azil - pospešeni ali redni postopek - okoliščine, ki bi lahko pomenile preganjanje - zmotna uporaba materialnega prava
Ker je tožnik že v prošnji za azil kot razlog za zapustitev izvorne države navedel okoliščine, ki bi lahko pomenile preganjanje v smislu ZAzil, tožena stranka ni imela podlage v 2. alineji 2. odstavka 35. člena ZAzil, da je o tožnikovi prošnji odločala v tako imenovanem pospešenem azilnem postopku.
ZUP (1986) člen 49, 249, 256.SZ-1 člen 22. ZUS člen 84, 84/1.
obnova postopka - stranka v postopku - upravičen predlagatelj - skupnost stanovalcev - zahteva za varstvo zakonitosti
Ker je pravni prednik predlagateljic obnove postopka pridobil lastninsko pravico na stavbi, na katero se nanaša gradbeno dovoljenje, po izdaji gradbenega dovoljenja, pravni naslednici v postopku izdaje gradbenega dovoljenja nista varovali niti lastninske pravice, niti svojih upravičenj po ZIKS. Zato nista upravičeni predlagateljici obnove postopka.
Po ustaljeni sodni praksi samo potek časa in spremenjene valutne razmere nista utemeljen razlog za spremembo ocene vrednosti spornega predmeta. V obravnavani zadevi pa ni izpolnjen niti temeljni pogoj iz 3. odstavka 44. člena ZPP, da pride do tožnikove spremembe ocene vrednosti spornega predmeta na prvem naroku pred začetkom obravnavanja glavne stvari.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča - uslužbenec sodišča kot stranka v postopku
Okoliščina, da je toženec zaposlen na sicer stvarno in krajevno pristojnem sodišču, je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, saj lahko negativno vpliva na percepcijo javnosti o nevtralnosti sodišča, torej o njegovi objektivni nepristranskosti v sporu, v katerem je kot stranka udeležen delavec sodišča.
ZPP člen 339, 339/1, 339/2-14, 350, 350/2.URS člen 12.
bistvena kršitev določil pravdnega postopka pred sodiščema prve in druge stopnje - pomanjkljivosti sodbe - nejasni razlogi o izvedbi in oceni pomembnega dokaza - pomanjkljiv preizkus uradno upoštevnih procesnih kršitev - pravica do enakega varstva pravic
Trditev o plačilu vtoževane terjatve je nedvomno bistvenega pomena za pravdo, zato je lahko tak tudi o tej trditvi ponujeni dokaz. Razlogi prvostopenjskega sodišča o plačilu dolga in listini pod B2 so taki, da jim je mogoče zaradi njihove nejasnosti glede okoliščine, ali je bil ta dokaz sploh izveden in zaradi pavšalnosti morebitne dokazne ocene ponujene listine očitati tako pomanjkljivost, da zaradi nje prvostopenjske sodbe ni mogoče preizkusiti. V postopku na prvi stopnji je torej prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Na to procesno kršitev pa mora pritožbeno sodišče paziti tudi po uradni dolžnosti, saj je našteta v drugem odstavku 350. člena ZPP. Zato je presoja pritožbenega sodišča o neobstoju uradno upoštevnih procesnih kršitev posledica pomanjkljivo opravljenega uradnega preizkusa, kar tudi pomeni procesno kršitev.
Subjektivna in objektivna sprememba tožbenega zahtevka iz denarnega dajatvenega v ugotovitvenega z navedbo obstoja iste terjatve nima za posledico ponovne opredelitve vrednosti spornega predmeta zaradi preizkusa dovoljenosti revizije.