ZASP člen 5, 7, 8, 9. ZUpr člen 11, 63, 64, 65, 66. Pravilnik o maturi.
avtorsko delo - izključitev avtorskopravnega varstva - izpitne pole - matematične naloge za zaključne in maturitetne izpite - zbirka matematičnih nalog - uradno besedilo z upravnega področja
Izvrševanje nalog vzgoje in izobraževanja spada v upravno področje, saj te naloge izvršujejo na podlagi zakonov in drugih predpisov upravni organi sami, ali preko javnih podjetij in zavodov, z dajanjem koncesij in z drugimi ukrepi, katerih delovanje upravni organi nadzorujejo. Gre za izvrševanje oblastvenih upravičenj, s katerimi se uravnavajo pravni položaj državljanov in druge družbene zadeve. Matematične naloge za maturitetne izpite za dijake, ki želijo nadaljevati študij na univerzi, so bile izdelane v uradnem postopku. Res niso bile sprejete po določilih ZUP, vendar tega ZASP ne zahteva. Zadošča uraden postopek in postopek v obravnavani zadevi je bil tipičen za nastajanje uradnih besedil z upravnega področja (oblikovanje delovnih skupin, komisija, sklepi komisij).
To, da je tožnik utrpel škodo, ko je "poskušal zadržati krilo vrat, da le-ta ne bi udarila po avtomobilu", ter da je "s tem .... celo preprečil nastanek škode na službenem vozilu", ne daje podlage za odškodninsko odgovornost, pač pa za odgovornost za t. i. substituirano škodo.
pripor - utemeljen sum - sklep o priporu - obrazložitev - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
V obrazložitvi sklepa, s katerim sodišče odredi pripor, morajo biti določno navedeni razlogi, iz katerih je razvidno, na podlagi katerih konkretnih dejstev in okoliščin sodišče sklepa na obstoj utemeljenega suma. Zato ne zadoščajo posplošene navedbe, da sum izhaja iz kazenske ovadbe in ostalega dokaznega gradiva.
Toženkino ravnanje je treba presojati po določilih ZOR, ki urejajo poslovodstvo brez naročila, saj se je tožnik s plačilom računov vmešaval v posle skupne obratovalnice Market A., ki je prenehala, in njenih ustanoviteljev.
S plačilom računov skupne obratovalnice se je tožnik nepooblaščeno vmešal v toženčeve posle, ker v pravdi ni izkazal niti zakonske, niti pogodbene dolžnosti za tako ravnanje. Tožnikovo sklicevanje, češ da toženec tega ni prepovedal, je brez pomena, ker bi tožnik moral izkazati pooblastitev za plačilo tujega dolga. Pri tem je sodišče druge stopnje pravilno opozorilo na to, da mora gestor pred vmešavanjem v tuje posle ugotoviti resnično voljo gospodarja - dominusa. Šele ko je zbral vse dostopne informacije, pa resnične volje ni mogel ugotoviti, si lahko glede na vse okoliščine, ki jih upošteva skrben gospodar, ustvari domnevo, kaj je gospodarjeva volja. V obravnavanem primeru pa je tožnik dobro vedel, da toženec odklanja plačilo računov, pa se je kljub temu vmešaval in plačal račune.
Očitka zmotne uporabe materialnega prava glede odločitve o višini odškodnine za nepremoženjsko škodo tožnik ne more uspešno uveljaviti kot revizijska razloga s poudarjenim ponavljanjem znotraj načela individualizacije višine odškodnin v pravnomočni sodbi že ustrezno upoštevanih posledic v okviru sleherne izmed posamično ugotovljenih (sicer tudi že zatrjevanih kot relativno samostojnih) oblik nepremoženjske škode.
Jalovo je tožnikovo odrekanje primerljivosti višine odškodnin s sklicevanjem na časovno razliko med odmerami obeh odškodnin in na učinke inflacije s tem v zvezi, saj je primerjava vselej opravljena po poenotenem preračunu valutnih razmer na dan sojenja na prvi stopnji.
brezplačna pravna pomoč - objektivni kriterij - verjeten izgled za uspeh
Tožnikova pavšalna navedba, da mu je bilo onemogočeno pravično sojenje, ker mu takratna pooblaščenka v zadevi, ki je postala pravnomočna, ni pomagala, ni obnovitveni razlog po 394. členu ZPP. Zato takšna tožnikova vloga ne more biti podlaga za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS18207
ZAzil člen 27. ZUS člen 16, 16/1.ZPP člen 343, 343/1, 343/3, 352.
azil - omejitev gibanja - pravnomočno končan azilni postopek - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba
Ker je nastopila okoliščina iz izreka sklepa o začasni omejitvi gibanja, ki pomeni odpravo začasne omejitve gibanja, izrečene na podlagi določb 27. člena ZAzil, torej to, kar je želel tožnik doseči s pritožbo, tožnik nima pravnega interesa za pritožbo.
Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da tožnik navedenih izvidov in mnenj v upravnem postopku ni predložil, zato jih tožena stranka ni mogla upoštevati. Tudi v upravnem sporu jih sodišče prve stopnje zato pravilno ni upoštevalo, saj navedena izvida in mnenji predstavljata tožbeni novoti (3. odstavek 14. člena ZUS).
azil - redni postopek - preganjanje - objektivne okoliščine - subjektivna ogroženost
Republika Slovenija priznava pravico do azila le tistim tujcem, ki zaprosijo za zaščito iz razlogov, določenih v Konvenciji o statusu begunca in Protokolu o statusu beguncev (Ženevska konvencija), to je zaradi preganjanja, zaradi vere, rase, narodnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali političnemu prepričanju.
ZUP člen 260, 260/1, 260/1-1, 267, 267/1. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) člen 12, 15. Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 6.URS člen 3a. ZUS člen 72, 72/3, 73.ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
denacionalizacija - obnova postopka - obnovitveni razlog - zmotna uporaba materialnega prava - nova dejstva - pravo EU kot novo dejstvo
Članstvo Slovenije v EU in prevzem pravnega reda EU ni razlog za obnovo postopka, saj je z včlanitvijo v EU evropsko pravo postalo notranje materialno pravo, med razlogi za obnovo postopka pa zmotna uporaba materialnega prava ni navedena.
denacionalizacija - ugotavljanje državljanstva - retroaktivna uporaba Zakona o državljanstvu FLRJ - odločba ustavnega sodišča - arhivsko gradivo
Retroaktivna uporaba 2. odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ je ustavno dopustna. Vprašanje ustavne dopustnosti retroaktivne uporabe 2. odstavka 35. člena ZDrž pri današnjem ugotavljanju jugoslovanskega državljanstva, je presojalo že Ustavno sodišče. Z odločbo, št. U-I-23/93, je ugotovilo, da retroaktivna uporaba določbe 2. odstavka 35. člena ZDrž ni nasprotovala splošnim pravnim načelom, ki so jih tedaj priznavali civilizirani narodi, ki so bili v drugi svetovni vojni žrtve nacionalsocialističnega totalitarnega režima. Zato je odločilo, da je uporaba takšne določbe z vidika pravne kontinuitete pri ugotavljanju državljanstva ustavno dopustna
ObrZ člen 6, 9. ZTI člen 15. ZGD člen 4. ZUS člen 77, 77/2-3.
ukrep tržnega inšpektorja - izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti - zmotna uporaba materialnega prava
S pripojitvijo prevzete družbe k tožeči stranki je tožeča stranka nasledila tudi upravno odločbo, izdano pripojeni družbi, da ta izpolnjuje vse z zakonom predpisane pogoje za opravljanje dejavnosti popravil in vzdrževanja cestnih vozil, brez ličenja in pranja, na podlagi katere je pripojena družba to dejavnost tudi opravljala.
potrdilo o neobstoju predkupne pravice na nezazidanih stavbnih zemljiščih - pomanjkljivost upravnega spisa - pomanjkljive navedbe - glavna obravnava - bistvena kršitev določb postopka
Odločitev sodišča prve stopnje, da zaradi pomanjkljivosti upravnega spisa ne reši upravnega spora, je bila preuranjena. Sodišče prve stopnje bi moralo namreč v takem primeru od tožene stranke zahtevati, da v določenem roku pošlje vse spise, ki se nanašajo na zahtevo (4. odstavek 36. člena ZUS), tožeči stranki naložiti, da v določenem roku dopolni ali pojasni svoje navedbe (2. točka 1. odstavka 44. člena ZUS) in po potrebi zaradi razjasnitve dejanskega stanja opraviti tudi glavno obravnavo (1. in 2. odstavek 50. člena ZUS).
Odlok o urbanističnem načrtu za mesto Koper člen 12. Zakon o urbanističnem planiranju člen 23. ZUS člen 73.ZPP člen 155, 155/1.
lokacijsko dovoljenje - pogoji za vrste objektov iz urbanističnega načrta - dejansko in pravno stanje v času izdaje odločbe - obnova postopka
Ker gradnja objektov za proizvodno dejavnost izdelave drobnih predmetov iz kovin oziroma plastike na območju, kjer leži hiša tožnika, ni predvidena v urbanističnem načrtu, se takih objektov na tem območju ne sme graditi oziroma se ne sme dovoliti sprememba namembnosti obstoječih objektov za ta namen.
denacionalizacija - ugotavljanje državljanstva - retroaktivna uporaba Zakona o državljanstvu FLRJ - članstvo v Kulturbundu - domneva nelojalnosti
Retroaktivna uporaba določb 2. odstavka 35. člena ZDrž iz leta 1945 ne nasprotuje splošnim pravnim načelom. Vprašanje ustavne dopustnosti uporabe določbe 2. odstavka 35. člena ZDrž pri današnjem ugotavljanju jugoslovanskega državljanstva, je presojalo že Ustavno sodišče. Z odločbo št. U-1-23/93 je ugotovilo, da retroaktivna uporaba določbe 2. odstavka 35. člena ZDrž ni nasprotovala splošnim pravnim načelom, ki so jih tedaj priznavali civilizirani narodi, ki so bili v drugi svetovni vojni žrtve nacionalsocialističnega totalitarnega režima. Zato je odločilo, da je uporaba takšne določbe z vidika pravne kontinuitete pri ugotavljanju državljanstva ustavno dopustna.
denacionalizacija - ugotavljanje državljanstva - retroaktivna uporaba Zakona o državljanstvu FLRJ
Retroaktivna uporaba določb 2. odstavka 35. člena ZDrž ne nasprotuje splošnim pravnim načelom. Vprašanje ustavne dopustnosti retroaktivne uporabe določbe 2. odstavka 35. člena ZDrž pri današnjem ugotavljanju jugoslovanskega državljanstva je presojalo že Ustavno sodišče. Z odločbo št. U-1-23/93 je ugotovilo, da retroaktivna uporaba določbe 2. odstavka 35. člena ZDrž ni nasprotovala splošnim pravnim načelom, ki so jih tedaj priznavali civilizirani narodi, ki so bili v drugi svetovni vojni žrtve nacionalsocialističnega totalitarnega režima. Zato je odločilo, da je uporaba takšne določbe z vidika pravne kontinuitete pri ugotavljanju državljanstva ustavno dopustna.