Garancija, ki je v avstrijskem pravu institut, oblikovan na podlagi teorije in sodne prakse, izpeljan pa iz paragrafa 880a ABGB, je značilna zaradi svoje samostojnosti in neodvisnosti od temeljnega posla. Njen namen je, da zoper upravičenca niso možni nikakršni ugovori iz osnovnega posla. Bistvo garancije je, da se mora upravičencu izplačati znesek že samo na podlagi trditve, da je nastopil primer garancije.
Pravilna je ugotovitev prvostopnega sodišča, da v tej zadevi ne gre za upravni spor iz 3. odstavka 1. člena ZUS. Tožnica bi imela zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu, če bi se zoper sklep upravnega organa prve stopnje pritožila (2. odstavek 4. člena ZUS).
razveljavitev sodne poravnave - rok za vložitev tožbe - napake volje - zmota - rok - kdaj je stranka izvedela za zmoto
Isto okoliščino, s katero tožnica v tem postopku pojasnjuje svojo zmoto, je tožnica navajala v tožbi v prejšnji pravdi z drugačnim zahtevkom. Za to okoliščino je torej vedela najkasneje ob vložitvi prejšnje tožbe, to pa je bilo pred več kot 3. meseci, kolikor znaša rok za vložitev tožbe za razveljavitev sodne poravnave.
brezplačna pravna pomoč - pritožba ne Evropsko sodišče za človekove pravice - vsebinski kriterij - izčrpanje pravnih sredstev po nacionalnem pravu
Tožnik je v kazenski zadevi vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, o kateri pa Vrhovno sodišče še ni odločilo. Zato je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da tožnik ni izkoristil vseh pravnih sredstev, ki jih ima na razpolago v RS, preden vloži pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice.
ZUS člen 16, 18, 20, 68, 69, 73.ZPP člen 154, 165.
stranski intervenient - pogoj za udeležbo v postopku - začasna odredba - nezmožnost opravljanja izvoljene funkcije
Nekdo, ki ni bil stranka v upravnem postopku in meni, da izdani akt posega v njegove pravice ali pravne koristi, pa lahko izkazuje tožbeno legitimacijo, vendar mora tožbo vložiti v odprtem tožbenem roku, ki velja za stranke, ki so se udeleževale upravnega postopka. Tožnik, zgolj s sklicevanjem na nemožnost opravljanja izvoljene funkcije ne izkazuje verjetne izkazanosti hujših škodljivih posledic, posledično pa tudi ne z nemožnostjo njegove integracije na navedeno funkcijo.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - napaka v prepisu sodbe
Napake pri izdaji in izdelavi pisnega odpravka sodbe, ki jih naknadno ni mogoče učinkovito preveriti, je treba razlagati na način, ki je za storilca ugodnejši.
Če je pritožbeno sodišče navedlo, da "bo treba natančneje ugotoviti, kaj konkretno je razdelitev trgovskega blaga predstavljala in povzročila", potem ni logično, zakaj sodbe ni v celoti razveljavilo - se pravi glede celotnega skupnega premoženja - (tudi glede kupnine od prodaje stanovanja). Ker se v tem delu razlogi izpodbijane sodbe logično ne izidejo, je ni mogoče preizkusiti. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
pripor - priporni razlog - ponovitvena nevarnost - načelo sorazmernosti
Ob oceni okoliščin, v katerih so bila dejanja storjena in načina storitve (osumljeni je sodeloval skupaj z dobro organiziranimi in povezanimi posamezniki pri izvršitvi kar osmih dejanj, katerih cilj je bil pridobitev premoženjske koristi, kar kaže na njegovo veliko vztrajnost pri izvrševanju teh kaznivih dejanj), v povezavi s subjektivnimi okoliščinami na strani osumljenca (velika finančna stiska, ko je brez premoženja in sta oba z ženo nezaposlena, skrbeti pa morata za dva nepreskrbljena otroka), je sodišče v izpodbijanem pravnomočnem sklepu pravilno ocenilo, da obstaja realna nevarnost, da bi osumljenec na prostosti takšno kaznivo dejanje ponovil.
Z navedbo, da je imel obdolženi "v organizmu 0,53 g/kg alkohola", v povezavi z abstraktnim opisom, da je imel storilec v krvi "od 0,51 do 1,10 grama alkohola na kilogram krvi", je koncentracija alkohola dovolj določno opredeljena.
ZP-1 člen 22, 169/1, 202a, 202a/2. ZP člen 31, 31-3.ZVCP-1 člen 235. ZVCP člen 19, 19/1-59.
prekrški - kazni za prekrške - omilitev kazni - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - izvršitev odločb - odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja
Zahteva za varstvo zakonitosti zoper odločbo oziroma sklep, s katerim sodišče izreče kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi doseženega določenega števila kazenskih točk v cestnem prometu, je dovoljena.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije
V premoženjskih sporih (razen v primerih dovoljenih revizij iz 3. odstavka 367. člena ZPP) mora biti vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe vedno ugotovljiva, sicer revizija ni dovoljena.
Smisel obveznega zavarovanja v motornem prometu je dati oškodovancu možnost zahtevati povrnitev škode ne samo od odškodninsko odgovorne osebe, marveč tudi od (finančno močne) zavarovalnice; ni pa smisel zavarovanja varstvo povzročitelja škode (zavarovanca) pred odškodninskimi zahtevki.
Če ima voznik veljavno vozniško dovoljenje za kategorije B, G in H, ima dovoljenje za vožnjo štirikolesa, saj za to ni potrebno vozniško dovoljenje kategorije A.
pogodba o naročilu - darilna pogodba - neupravičena pridobitev
Tožnik je toženkino naročilo - najem bančnega kredita za nakup avtomobila (749. člen ZOR) uresničil brezplačno, toženka pa se je zavezala, da bo odplačevala mesečne obroke kredita. Ker tega ni storila, je bila brez ustreznega pravnega temelja obogatena na škodo tožnika, ki je moral sam odplačati kredit, zato mu je dolžna vrniti plačane obroke (210. člen ZOR).
ZP-1 člen 50, 55, 55/2, 222, 224.ZCS-1 člen 3, 3/1-3, 13, 13/1.
dokončanje postopkov o prekrških - prenehanje veljavnosti in uporaba zakonov - čas storitve prekrška - čas odločanja o prekršku - začetek postopka o prekršku - postopek pred prekrškovnim organom - začetek postopka o carinskem prekršku
Pristojni organ pri odločanju o odgovornosti za prekršek uporabi procesno ureditev, ki velja v času odločanja. Čas storitve prekrška torej pri vprašanju uporabe procesnega zakona ni pomemben, nasprotno kot to velja za vprašanje časovne veljavnosti materialnega zakona.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS24031
ZP-1 člen 155, 155/1-8. ZVCP člen 114, 114/1, 114/5. Pravilnik o napravah in opremi vozil v cestnem prometučlen 8, 8/1.
bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - oprema vozila v cestnem prometu - zimska oprema
Opis dejanja pri prekršku po 5. odstavku 114. člena ZVCP-1 in razlogi o odločilnih dejstvih so popolni, če je v obeh delih odločbe navedeno, da storilec ni imel predpisane zimske opreme, ker je imel na obeh oseh montirane letne pnevmatike, ni pa imel snežnih verig.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - pravica do nepristranskega sojenja - izključna pristojnost v stečajnem postopku - odškodninski spor
Stečajni postopek je drug postopek kot pravda zaradi povzročene škode in ne more vplivati na subjektivno nepristranskost sodnikov, ki se kaže v njihovem osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se domneva.
Čeprav gre za pravdo v zvezi s škodo, ki naj bi bila povzročena pri delu v stečajnem postopku, gre za običajno odškodninsko pravdo, ki na tako velikem sodišču, kot je Okrožno sodišče v Kranju, ne more povzročiti nobenih dvomov v pravično sojenje.