CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - VOLITVE - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00061565
URS člen 43, 43/1. DZ člen 262, 262/1, 262/2. ZVDZ člen 7, 7/2. ZNP-1 člen 62, 62/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - zastopanje po pooblaščencu odvetniku - volilna pravica - pravica voliti in biti voljen - aktivna volilna pravica - pasivna volilna pravica - odvzem volilne pravice - odvzem pravice biti voljen - pravica do izjave v postopku - načelo pomoči prava neuki stranki - dokazovanje z izvedencem medicinske stroke - pripombe na izvedensko mnenje - razpolaganje s sredstvi na bančnem računu - omejitev razpolaganja - višina zneska - dovoljene pritožbene novote
Sodišče bi moralo najkasneje tedaj, ko je ugotovilo, da nasprotna udeleženka nasprotuje skrbništvu in da je možno, da njeno nasprotovanje ne bo privedlo do ustavitve postopka, nasprotni udeleženki predstaviti možnosti za zagotovitev (pravne) pomoči v postopku. Šele če bi obe možnosti zavrnila in bi sodišče ocenilo, da gre za pristno nasprotovanje ter da zmore sama dovolj dobro predstaviti svoje želje in poglede v postopku, bi bil mogoč sklep, da je bila nasprotni udeleženki zagotovljena pravica do izjave. Ker iz procesnega gradiva ne izhaja, da bi sodišče to storilo, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in je že na tej podlagi treba izpodbijani sklep razveljaviti.
V utemeljitvi je sodišče navedlo, da sledi mnenju izvedenke, da je nasprotna udeleženka sposobna voliti, ni pa sposobna biti voljena, saj je njeno mišljenje v enem delu močno bolezensko spremenjeno, kar pomeni, da lahko tudi druge odnose, če so ji čustveno pomembni, začne doživljati bolezensko spremenjeno. Dejstvo, da bi se jo volilo, bi bilo zato zanjo psihično preveč naporno in stresno in bi pomenilo nevarnost hudega poslabšanja bolezni, zaradi česar ji je sodišče zato pravico biti voljena odvzelo. Ti razlogi ne morejo utemeljevati tako intenzivnega posega v pravico nasprotne udeleženke do političnega udejstvovanja, kot je odvzem pravice biti voljen.
Zakon o zavodih v tretjem odstavku 29. člena določa, da se sestava, način imenovanja oziroma izvolitve članov, trajanje mandata in pristojnosti Sveta zavoda določijo z zakonom ali Aktom o ustanovitvi oziroma Statutom ali pravili zavoda. Vendar pa to ne pomeni, da lahko pravila (Navodila za volitve predstavnikov delavcev v Svet CSD) sprejme direktorica zavoda, kot je to zmotno zaključilo sodišče prve stopnje. Sodišče prve stopnje je spregledalo, da ima CSD A. v 37. členu Statuta določeno, da se sodelovanje delavcev pri upravljanju in delovanje sindikata uresničuje na podlagi zakonodaje, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju in Kolektivne pogodbe za področje zdravstva in socialnega varstva. Navedeno pa pomeni, da bi za postopek odpoklica predlagatelja iz Sveta centra morala nasprotna udeleženka upoštevati določbe ZSDU.
Pravilne so pritožbene trditve, da je bila volilna komisija nepravilno sestavljena, da sklep o razpisu volitev ni sprejel pristojni organ, da je bil bistveno kršen začetek postopka odpoklica (zahteva ni bila obrazložena in niso bili priloženi podpisi zaposlenih), da so bile kršene zakonske določbe v zvezi z kvorumom za začetek odpoklica in da so bile storjene nepravilnosti pri ugotavljanju volilnih rezultatov.
OZ člen 3, 39, 86, 86/1, 88, 239, 247. URS člen 82, 82/1. ZPos člen 2.
izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve - prosto urejanje pogodbenih razmerij - pogodba - delna ničnost pogodbe - ničnost pogodbenega določila - poslanec - kandidatura - volilna kampanja - financiranje - izpolnitev obveznosti iz dvostranske pogodbe - kršitev pogodbe - poslanska skupina - izstop iz članstva - kaznovalna funkcija - povrnitev stroškov - pravna kvalifikacija terjatve - pravna podlaga tožbenega zahtevka - pogodbena kazen ali odškodnina ali dogovor - societas leonina - dvostranska vzajemna pogodba - višina zahtevka - vsebina dogovora - pogoj za sklenitev pogodbe - dopustna podlaga pogodbe
V Pogodbi o kandidaturi za poslanca Državnega zbora Republike Slovenije je nična (le) določba 8. člena, ki kandidata zavezuje k odstopu s funkcije poslanca v primeru njegovega izstopa iz poslanske skupine (ali iz stranke), ker je v nasprotju z 82. členom Ustave. Pri ostalih dogovorjenih obveznosti toženca gre za dopustne dogovore v okviru avtonomnega urejanja obligacijskih razmerij (3. člen OZ) oziroma pogodbenega razmerja med tožnico in tožencem. Pogodba lahko ostane v veljavi brez ničnega določila, zato (z izjemo obveznosti odstopa s funkcije poslanca) zavezuje obe pravdni stranki.
Upnik in dolžnik se lahko dogovorita, da bo dolžnik plačal upniku določen denarni znesek ali mu preskrbel kakšno drugo premoženjsko korist, če ne izpolni svoje obveznosti ali če zamudi z njeno izpolnitvijo (prvi odstavek 247. člena OZ). Pogodbena kazen je civilna sankcija za kršitev obveznosti opraviti izpolnitveno ravnanje, ki se ga je s pogodbo zavezala opraviti pogodbena stranka. Je instrument utrditve pogodbene obveznosti, hkrati pa v primeru kršitve pogodbe olajšuje položaj druge pogodbene stranke, ki mora dokazati le splošni predpostavki za neizpolnitev oziroma nepravilno izpolnitev, ne pa tudi obstoja škode.
Odločilno je, da tožnica ne izpodbija dejanskega zaključka sodišča prve stopnje, da namen tega dogovora ni bil kaznovanje toženca zaradi izstopa oziroma da je bil namen v povrnitvi stroškov volilne kampanje. Če ne gre za kaznovalni namen, pa je zahtevek za plačilo, ki temelji na 7. členu Pogodbe, lahko le izpolnitveni zahtevek, kar je tožnica nenazadnje tudi sama navedla v tožbi in šele kasneje začela trditi, da gre za pogodbeno kazen. Ker sodišče na navedeno pravno podlago ni vezano, se je pravilno osredotočilo na trditev tožnice, da je za toženca z dnem izstopa iz stranke (tožnice) nastopila obveznost povrnitve sorazmernega dela stroškov volilne kampanje in zahtevek obravnavalo kot izpolnitveni na podlagi prvega odstavka 239. člena OZ. Povedano drugače, po presoji sodišča prve stopnje toženec ni dolžan povrniti sorazmernega dela stroškov volilne kampanje, ker je izstopil iz poslanske skupine oziroma stranke ali zato, ker bi z izstopom stranki povzročil škodo (kot posledico kršitve pogodbene obveznosti), ampak ker se je za primer izstopa tako (posebej) dogovoril.
V skladu s 3. členom ZLV stroške za izvedbo lokalnih volitev krijejo občine. Navedena določba ne specificira, niti ne izvzema nobenih stroškov, ampak z generalno klavzulo zajame vse stroške, ki nastanejo v zvezi z izvedbo lokalnih volitev. Pritožbeno sodišče zaključuje, da so s to klavzulo zajeti tudi stroški, ki nastanejo s tiskom volilnih imenikov. ZLV ne daje nobene podlage po kateri bi bil strošek tiska volilnih imenikov iz tega izvzet.
ZNP-1 člen 66, 216, 216/1. ZNP člen 37, 44, 50, 54, 54/1, 56. ZVDZ člen 7, 7/2. DZ člen 295, 295/1.
delni odvzem poslovne sposobnosti - psihična bolezen - paranoidna shizofrenija - izvedensko mnenje - izvedenec psihiatrične stroke - razlog za postavitev drugega izvedenca - razpolaganje s premoženjem - odobritev skrbnika - pravica voliti in biti voljen - odvzem aktivne in pasivne volilne pravice - skrbništvo
Prepoved odtujitve, ki temelji na pogodbenem razmerju z njegovimi starši, ne bo zaščitila premoženja nasprotnega udeleženca v primeru nadaljnjega zadolževanja in posledičnih sodnih izvršilnih postopkov. Ob ugotovljeni duševni motnji, ki je vzrok za njegove nerealne poglede na razpolaganje s svojim premoženjem, je odločitev o delni omejitvi poslovne sposobnosti pri razpolaganju z nepremičninami, zadolževanju in sklepanju pravnih poslov s finančnimi posledicami, ki presegajo znesek denarne socialne pomoči, nujna. Nasprotni udeleženec je namreč lastnik stanovanja, ki ga utegne v primeru nekontroliranega ravnanja pod vplivom ugotovljene bolezni izgubiti in s tem povsem ogroziti njegovo eksistenco. Zato je odločitev, da bo pri odobritvi določenih pravnih poslov potreboval soglasje skrbnika, pravilna.
Skladno z drugim odstavkom 7. člena ZVDZ je omejevanje volilne pravice dopustno le v primeru, če je osebi popolnoma odvzeta poslovna sposobnost in če ni sposobna razumeti pomena, namena in učinka volitev. Ker je sodišče prve stopnje le delno omejilo poslovno sposobnost nasprotnemu udeležencu, je bilo odločanje o omejitvi volilne pravice materialnopravno zmotno. Pri odločanju o tem je sodišče tudi preseglo podani predlog predlagatelja.
Delni oziroma popolni odvzem poslovne sposobnosti je ukrep trajnega značaja, o katerem sodišče odloča upoštevaje okoliščine, kakršne ugotovi v času izdaje odločbe, zato ga ne more časovno omejiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - VOLITVE
VSL00027685
ZNP-1 člen 216, 216/1. ZNP člen 37, 44. ZPP člen 247, 247/2. DZ člen 295, 295/1. ZVDZ člen 7, 7/3.
postopek za odvzem poslovne sposobnosti - odvzem poslovne sposobnosti - popoln odvzem poslovne sposobnosti - odvzem aktivne in pasivne volilne pravice - psihiatrično izvedensko mnenje - postavitev drugega izvedenca - pristranskost izvedenca - predlog za izločitev izvedenca - pregled s strani sodnega izvedenca
Že uvedene postopke za odvzem poslovne sposobnosti po ZNP je treba po tem zakonu tudi zaključiti, bo pa učinek pravnomočne odločbe po predhodni določbi DZ tak, da šteje, da je taka oseba postavljena pod skrbništvo in, če je bil odvzem poslovne sposobnosti popoln, ne more samostojno opravljati nobenih pravnih poslov.
Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 87 o sindikalni svobodi in zaščiti sindikalnih pravic člen 3. ZPP člen 1, 154, 154/3, 185, 185/1, 326, 326/2, 337, 337/2, 339, 339/2, 339/2-10, 339/2-14. ZDru-1 člen 13, 13/1, 14.
spor iz drugih civilnopravnih razmerij - sindikat - pravila društva - sindikalna svoboda - razveljavitev volitev - imenovanje članov - pogoji za kandidiranje - statut - kršitev zakona ali statuta - nezakonitost sklepov organov sindikata - dopolnilna sodba - privolitev v spremembo tožbe - sklep o spremembi tožbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - oblikovalni zahtevek - ugovor aktivne legitimacije - pritožbene novote - zavrnitev sorazmerno majhnega dela zahtevka
Avtonomija sindikatov v zunanjih odnosih ne pomeni, da lahko vsakokratni organi v notranjih razmerjih prilagajajo statutarne določbe skladno s svojim pojmovanjem interesa sindikata. Sindikat mora pravila, ki si jih predpiše, spoštovati, saj so njegovi člani le na ta način varovani pred samovoljo in arbitrarnostjo organov sindikata.
Sodišče mora odločiti o dovolitvi spremembe tožbe le, če ji tožena stranka nasprotuje; če se s spremembo strinja ali če se spusti v obravnavanje po spremenjeni tožbi, pa ni razloga za izdajo posebnega sklepa o spremembi tožbe.
odvzem poslovne sposobnosti - vrnitev poslovne sposobnosti - razlogi za odvzem poslovne sposobnosti - delen odvzem poslovne sposobnosti - pravica do osebne svobode - pravica do zasebne lastnine - volilna pravica
Pritrditi gre pritožbi, da je z omejitvijo poslovne sposobnosti lahko poseženo v predlagateljičino osebno svobodo, svobodo gibanja in pravico do zasebne lastnine, ker ne more razpolagati s svojimi prihranki. Lahko je poseženo tudi v njene pravice do zasebne lastnine in do zasebnosti in osebnostnih pravic glede na to, da je pod nadzorom medicinskega osebja v domu, ki skrbi za njeno telesno in duševno stanje. Vendar ni mogoče pritrditi pritožbi, da je sodišče v predlagateljičine pravice poseglo protipravno. Tožnici je bila poslovna sposobnost odvzeta ob izpolnjenih pogojih iz 44. člena ZNP, pogoji, da bi ji jo sodišče vrnilo (razen v manjšem delu), pa niso izpolnjeni.
Volilno pravico je mogoče odvzeti le, če je posamezniku odvzeta poslovna sposobnost v celoti.
ZP-1 člen 14, 14/1, 14/3, 14/3-1, 14/3-2, 15, 15/1. ZVRK člen 14, 14/7, 16, 16/1, 23, 23/2, 38, 38/1, 38/2.
volilna kampanja - financiranje - odgovornost odgovorne osebe - odgovornost pravne osebe - ekskulpacijski razlog - namen škodovati
Pri namenu s prekrškom škodovati pravni osebi (v smislu 1. alinee tretjega odstavka 14. člena ZP-1) gre za subjektivno okoliščino, ki jo mora pravna oseba praviloma dokazati z objektivnimi, navzven razvidnimi dejstvi, ki odsevajo vse relevantne okoliščine primera.
Prekršek ni bil storjen z namenom škodovanja pravni osebi, saj je A. A. pred tem kršila določbe ZVRK v zvezi z volitvami poslancev v Evropski parlament in torej ne gre za eno in edino postopanje odgovorne osebe, ki bi kazalo na škodni namen, temveč gre preprosto za neskrbno postopanje glavne tajnice, kar pa še ne izključuje odgovornosti pravne osebe.
ZNP člen 57. ZVDZ člen 7, 7/1, 7/2, 7/3. URS člen 43, 43/1, 43/2.
volilna pravica - odvzem aktivne in pasivne volilne pravice - podaljšanje roditeljske pravice - volitve - poslovna sposobnost - duševna prizadetost
Samo dejstvo duševne zaostalosti samo zase še ni razlog za odvzem volilne pravice.
Iz izvedenega dokaznega postopka ne izhaja nobena okoliščina, ki bi kazala na to, da C. B. ni sposobna razumeti pomena in namena ter učinkov volitev. Poznala je značilne faze v zvezi s potekom volitev, prav tako je poznala funkciji predsednika države in župana. Poznala je tudi ime trenutnega predsednika ter župana mesta, v katerem prebiva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VOLITVE
VSK00001089
ZLV člen 3.
lokalne volitve - povračilo stroškov potrebnih za izvedbo volitev - stroški dela - materialni stroški - upravičenost do povračila stroškov
Določbo 3. člena ZLV, ki o vrsti stroškov ne pove ničesar, je prvostopenjsko sodišče tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno tolmačilo tako, da se je postavilo na stališče, da lahko organ, ki je sodeloval pri lokalnih volitvah, zahteva povračilo tistih izdatkov, ki so nastali izključno zaradi izvedbe lokalnih volitev, kar velja ne samo za materialne stroške, ampak tudi za stroške dela.
ZP-1 člen 21, 21/1, 21/2, 26, 26/6, 144, 144/4, 147, 147/2. ZVRK člen 16, 16/1, 38, 38/1, 38/2.
financiranje volilne in referendumske kampanje - odločitev o sankciji - izpodbijanje odločitve o sankciji - splošna pravila za odmero sankcije - opomin - omilitev globe - stroški postopka - kdo plača stroške postopka - stroški v postopku s pravnimi sredstvi
Na podlagi drugega odstavka 21. člena ZP-1 se sme opomin izreči tudi, če je prekršek v tem, da ni bila izpolnjena predpisana obveznost, ali je bila s prekrškom povzročena škoda, storilec pa je pred izdajo odločbe oziroma sodbe o prekršku izpolnil predpisano obveznost oziroma popravil ali povrnil povzročeno škodo, ter sodišče pri odločitvi za izrek opomina po tem odstavku ne uporabi sočasno tudi določbe prvega odstavka istega člena.