dovoljenost revizije – brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika – izbris iz seznama izvajalcev brezplačne pravne pomoči - neizpostavljeno pravno vprašanje - standard natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja - zelo hude posledice - splošne navedbe - neizkazane posledice
Revidentka ni zadostila standardu natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja, saj vprašanja, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, v reviziji ni izpostavila.
Revidentka s splošnimi in neizkazanimi navedbami zelo hudih posledic izpodbijane odločitve ni izkazala.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZBPP člen 30, 30/6, 40, 40/3, 40/6. ZDDV-1 člen 32, 33, 40. ZIPRS1314 člen 60a.
dovoljenost revizije - odmera nagrade in stroškov odvetniku - priglasitev stroškov - davčna stopnja - DDV - vezanost na zahtevek - vprašanje ni bistveno za odločitev - vsebina obravnavane zadeve - hude posledice niso izkazane - stranska intervencija
V tej zadevi je priznanje DDV kot izdatka najprej vprašanje uporabe ZBPP in ZOdvT ter s tem povezane dileme, ali je organ za BPP dolžan priznati odvetnikove izdatke (torej tudi DDV) le v zahtevani višini ali pa sme v delu, ki se nanaša na DDV, odločiti preko zahtevka (to bi sicer pomenilo, da tudi glede drugih izdatkov stroškovnik ni nujno okvir odločanja). Ker revizija preko ustrezno postavljenega pravnega vprašanja tega vidika ne odpira, so posledično vprašanja od 1 do 6 zaradi okoliščin konkretnega primera nebistvena.
dovoljenost revizije - ne gre za pomembno pravno vprašanje - povrnitev stroškov iz naslova brezplačne pravne pomoči
Izpostavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve v smislu razloga za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj ne gre za vprašanje, povezano z izpodbijano odločitvijo in zato tudi ne z vsebino zadeve. V obravnavanem primeru je vsebina zadeve povrnitev stroškov revidentke iz naslova brezplačne pravne pomoči, glede katerih je bila obogatena na račun Republike Slovenije, revidentka pa veže pomembnost pravnega vprašanja na rok vrnitve napotnice izvajalca brezplačne pravne pomoči, kar pa v njenem primeru ni relevantno.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZBPP člen 48, 48/1, 48/3, 48/4.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - jasna zakonska določba - povrnitev sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči
Iz določbe tretjega odstavka 48. člena ZBPP jasno izhaja, da je upravičenec do brezplačne pravne pomoči dolžan Republiki Sloveniji povrniti sredstva, ki jih je ta zanj založila iz proračuna na podlagi tega zakona, in sicer iz celotnega zneska (premoženja oziroma dohodka), ki ga je upravičenec do brezplačne pravne pomoči dejansko pridobil v postopku. Njegova dolžnost povračila je zmanjšana le za toliko, kolikor je Republika Slovenija dobila povrnjene stroške s strani prosilčeve nasprotne stranke oziroma kolikor je država v sodbi dosojeni znesek stroškov izterjala od nje (prvi odstavek 48. člena ZBPP).
UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR - BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
VS1015596
ZUP člen 87, 96a, 96a/1, 180, 225. ZUS-1 člen 24, 28, 36, 36/1-2. ZPPreb člen 17a, 17a/1-2, 17a/2.
upravni postopek - vročanje - pravilnost vročitve - naslov za vročanje - rok za vložitev tožbe - zamuda - vrnitev v prejšnje stanje - klavzula pravnomočnosti
Tožeča stranka je poleg stalnega prebivališča v Centralnem registru prebivalstva imela evidentirano - prijavljeno tudi začasno prebivališče. Prav tako pa je imela v skladu z izrecno določbo 17.a člena ZPPreb v CRP naveden tudi naslov za vročanje.
Ker tožeča stranka drugih (opravičenih) razlogov, zaradi katerih ni mogla pravočasno vložiti tožbe, niti ne navaja, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Zato je tožba, zoper izpodbijani sklep glede na določbo prvega odstavka 28. člena ZUS-1, ki določa 30-dnevni rok za vložitev tožbe, vložena prepozno.
Klavzula pravnomočnosti oziroma potrditev pravnomočnosti ima samo pravno naravo potrdila (180. in 225. člen ZUP), s katerim se potrjuje obstoj določenega pravno pomembnega dejstva in v zvezi z njim stranka nima pravnega sredstva ter ga samostojno ne more izpodbijati v upravnem sporu (lahko se v upravnem postopku zahteva sprememba oziroma poprava pomote na potrdilu na podlagi ugotovitvenega postopka).
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - trditveno in dokazno breme - odstop od sodne prakse - brezplačna pravna pomoč - očitno nerazumna zadeva
Revident v reviziji ni zadostil standardu natančne in konkretne opredelitve pomembnega vprašanja, saj vprašanje, na katero naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, v reviziji sploh ni izpostavljeno. Vrhovno sodišče bi torej moralo na podlagi navedb v reviziji samo oblikovati pomembno pravno vprašanje, nato pa še nanj odgovoriti. Te pomanjkljivosti pa tudi navedba revizijskih razlogov ne sanira. Vrhovno sodišče je v svojih odločbah že večkrat pojasnilo, da navedba revizijskih razlogov brez konkretizacije pravnega vprašanja glede na vsebino konkretne zadeve za dovoljenost revizije ne zadošča.
Po presoji Vrhovnega sodišča se revident ne more uspešno sklicevati na odstop od sodne prakse, saj pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavil na zahtevani način in tudi ni opravil primerjave pravnega in dejanskega stanja izpodbijane odločbe z odločbo, na katero se sklicuje.
brezplačna pravna pomoč - tožnik v upravnem sporu - odvetnik zaposlen v odvetniški družbi - izvajalec BPP
Prvi odstavek 29. člena ZBPP ne pomeni, da zaposleni odvetnik postane sam (osebno) stranka v postopkih odločanja o brezplačni pravni pomoči. Glede tega ni videti utemeljenega razloga za razlikovanja med tem, ali je odvetnik zaposlen pri drugem odvetniku ali pri odvetniški družbi.
ZBPP člen 24, 24/1. ZBPP-B člen 8. ZUS-1 člen 83, 83/2-2. URS člen 29. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3-c.
dovoljena revizija - brezplačna pravna pomoč v kazenskem postopku - kriteriji - ugoditev reviziji
V kazenski zadevi je trebapri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči kot temeljni in ključni okoliščini uporabiti težo dejanja in zagrožene kazni ter zahtevnost kazenskega postopka, v katerem se je znašel prosilec. Pri tem pa zakona ni mogoče razlagati oziroma uporabiti tako, da je prošnja obdolženca, ki mu grozi kazen zapora, za pravno pomoč zagovornika v kazenskem postopku očitno nerazumna oziroma da posledice takega postopka le-tega ne bi utemeljevale. Pri tem je tudi ocena glede možnosti uspeha za prvostopenjski kazenski postopek nebistvena
Tudi iz zahteve c točke tretjega odstavka 6. člena EKČP je razvidno, da je v primerih, ko je zagrožen odvzem prostosti, to praviloma že samo po sebi okoliščina, ki terja brezplačno postavitev zagovornika obdolžencu brez lastnih sredstev. Kompleksnost postopka in osebnostne lastnosti obdolženca v zvezi s tem pa lahko pravno pomoč z zagovornikom utemeljujejo tudi v drugih kazenskih sodnih postopkih.
brezplačna pravna pomoč - delegacija pristojnosti - drugi tehtni razlogi - objektivna nepristranskost sodišča
V obravnavani zadevi utegne okoliščina, da želi prosilec brezplačno pravno pomoč za vložitev tožbe zoper A, ki je sodnik in dolgoletni predsednik Okrožnega sodišča v Z, ki je stvarno pristojno za odločanje o brezplačni pravni pomoči, povzročiti dvom o konkretnosti postopka in nepristranskosti odločanja.
dovoljena revizija - preizkus utemeljenosti revizije le v okviru dovoljenega obsega revizije - brezplačna pravna pomoč - pomembno pravno vprašanje - izjava o premoženjskem stanju - odgovornost prosilca za točnost in resničnost podatkov - razumevanje 20. člena ZBPP - neresnično navajanje podatkov - opravičljiv spregled - verodostojnost izjave - vrednost zamolčanega premoženja - namen prikrivanja ali opustitve dolžne skrbnosti - ugovor nerazumnosti (arbitrarnosti) odločitve
Vsaka opustitev navedbe določenega premoženja na predpisanem obrazcu o izjavi o premoženjskem stanju ne pripelje do zavrnitve prošnje in njene prepovedi ponovnega vlaganja za nadaljnjih 6 mesecev, temveč je pri sprejemu takšne odločitve treba presoditi, ali ne gre morda za opravičljiv spregled prosilca, ki je nastal kot posledica okoliščin, iz katerih očitno izhaja, da prosilcu za BPP ni mogoče očitati namena prikrivanja ali opustitve dolžne skrbnosti pri izpolnjevanju takega obrazca. Tak opravičljiv spregled je mogoče utemeljiti samo na medsebojno povezanih okoliščinah, ki ga izjemoma utemeljujejo, npr. neznatna višina premoženja, vrsta premoženja, časovna odmaknjenosti pridobitve tega premoženja in razpolaganja z njim. Prosilci za brezplačno pravno pomoč pa ne morejo sami presojati, ali je smotrno določeno premoženje vpisati v navedeno izjavo ali ne.
dovoljena revizija - brezplačna pravna pomoč - pomembno pravno vprašanje - izjava o premoženjskem stanju - neresnično navajanje podatkov - opravičljiv spregled - verodostojnost izjave - vrednost zamolčanega premoženja
Vsaka opustitev navedbe določenega premoženja na predpisanem obrazcu, ne pripelje do zavrnitve prošnje in njene prepovedi ponovnega vlaganja za nadaljnjih 6 mesecev, temveč je pri sprejemu takšne odločitve treba presoditi, ali ne gre morda za opravičljiv spregled prosilca, ki je nastal kot posledica okoliščin, iz katerih očitno izhaja, da prosilcu za BPP ni mogoče očitati namena prikrivanja ali opustitve dolžne skrbnosti pri izpolnjevanju takega obrazca. Tak opravičljiv spregled je mogoče utemeljiti samo na medsebojno povezanih okoliščinah, ki ga izjemoma utemeljujejo, npr. neznatna višina premoženja, vrsta premoženja, časovna odmaknjenosti pridobitve tega premoženja in razpolaganja z njim. Kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, pa prosilci za BPP ne morejo sami presojati, ali je smotrno določeno premoženje vpisati v navedeno izjavo ali ne.
dovoljena revizija - brezplačna pravna pomoč - pomembno pravno vprašanje - izjava o premoženjskem stanju - neresnično navajanje podatkov – opravičljiva opustitev navedbe premoženja - opravičljiv spregled - verodostojnost izjave - vrednostni papirji
Vsaka opustitev navedbe določenega premoženja na predpisanem obrazcu o izjavi o premoženjskem stanju ne pripelje do zavrnitve prošnje in njene prepovedi ponovnega vlaganja za nadaljnjih 6 mesecev, temveč je pri sprejemu takšne odločitve treba presoditi, ali ne gre morda za opravičljiv spregled prosilca, ki je nastal kot posledica okoliščin, iz katerih očitno izhaja, da prosilcu za BPP ni mogoče očitati namena prikrivanja ali opustitve dolžne skrbnosti pri izpolnjevanju takega obrazca. Tak opravičljiv spregled je mogoče utemeljiti samo na medsebojno povezanih okoliščinah, ki ga izjemoma utemeljujejo, npr. neznatna višina premoženja, vrsta premoženja, časovna odmaknjenosti pridobitve tega premoženja in razpolaganja z njim. Prosilci za brezplačno pravno pomoč, ne morejo sami presojati, ali je smotrno določeno premoženje vpisati v navedeno izjavo ali ne.
dovoljena revizija - brezplačna pravna pomoč - pomembno pravno vprašanje - izjava o premoženjskem stanju - neresnično navajanje podatkov - opravičljiv spregled - verodostojnost izjave - vrednost zamolčanega premoženja
Vsaka opustitev navedbe določenega premoženja na predpisanem obrazcu o izjavi o premoženjskem stanju ne pripelje do zavrnitve prošnje in njene prepovedi ponovnega vlaganja za nadaljnjih 6 mesecev, temveč je pri sprejemu takšne odločitve treba presoditi, ali ne gre morda za opravičljiv spregled prosilca, ki je nastal kot posledica okoliščin, iz katerih očitno izhaja, da prosilcu za BPP ni mogoče očitati namena prikrivanja ali opustitve dolžne skrbnosti pri izpolnjevanju takega obrazca. Tak opravičljiv spregled je mogoče utemeljiti samo na medsebojno povezanih okoliščinah, ki ga izjemoma utemeljujejo, npr. neznatna višina premoženja, vrsta premoženja, časovna odmaknjenosti pridobitve tega premoženja in razpolaganja z njim. Prosilci za brezplačno pravno pomoč pa, ne morejo sami presojati, ali je smotrno določeno premoženje vpisati v navedeno izjavo ali ne.
dovoljena revizija - brezplačna pravna pomoč - pomembno pravno vprašanje - izjava o premoženjskem stanju - neresnično navajanje podatkov – opravičljiva opustitev navedbe premoženja – opravičljiv spregled - verodostojnost izjave - vrednost zamolčanega premoženja
Vsaka opustitev navedbe določenega premoženja na predpisanem obrazcu ne pripelje do zavrnitve prošnje in njene prepovedi ponovnega vlaganja za nadaljnjih 6 mesecev, temveč je pri sprejemu takšne odločitve treba presoditi, ali ne gre morda za opravičljiv spregled prosilca, ki je nastal kot posledica okoliščin, iz katerih očitno izhaja, da prosilcu za BPP ni mogoče očitati namena prikrivanja ali opustitve dolžne skrbnosti pri izpolnjevanju takega obrazca. Tak opravičljiv spregled je mogoče utemeljiti samo na medsebojno povezanih okoliščinah, ki ga izjemoma utemeljujejo, npr. neznatna višina premoženja, vrsta premoženja, časovna odmaknjenosti pridobitve tega premoženja in razpolaganja z njim. Kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, pa prosilci za BPP ne morejo sami presojati, ali je smotrno določeno premoženje vpisati v navedeno izjavo ali ne.
V kazenski zadevi je treba pri presoji izpolnjevanja vsebinskega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči kot temeljni in ključni okoliščini uporabiti težo dejanja in zagroženo kazen ter zahtevnost kazenskega postopka, v katerem se je znašel prosilec. Pri tem pa zakona ni mogoče razlagati oziroma uporabiti tako, da je prošnja obdolženca, ki mu grozi kazen zapora, za brezplačno pravno pomoč zagovornika v kazenskem postopku očitno nerazumna oziroma da posledice takega postopka le-tega ne bi utemeljevale. Pri tem je tudi ocena glede možnosti uspeha za kazenski postopek nebistvena.
Tudi iz zahteve c točke tretjega odstavka 6. člena EKČP je razvidno, da je v primerih, ko je zagrožen odvzem prostosti, to praviloma že samo po sebi okoliščina, ki terja brezplačno postavitev zagovornika obdolžencu brez lastnih sredstev.
Kompleksnost postopka in osebnostne lastnosti obdolženca v zvezi s tem pa lahko pravno pomoč z zagovornikom utemeljujejo tudi v drugih kazenskih sodnih postopkih.
ZBPP člen 3. ZKP člen 70, 97. EKČP člen 6. URS člen 14, 19, 29.
dovoljena revizija - brezplačna pravna pomoč - pomembno pravno vprašanje - izbira brezplačnega odvetnika v kazenskem postopku - razmerje med ZBPP in ZKP - zagovornik po uradni dolžnosti - pravico do obrambe z zagovornikom v kazenskem postopku
Z vidika ureditve brezplačne pravne pomoči pomeni ureditev iz 97. člena ZKP lex specialis. S tem se torej splošna ureditev ZBPP izključuje(le) toliko in v tistem delu, ki je s to posebno ureditvijo izključen.
Specialna ureditev brezplačne pravne pomoči po ZKP torej nastopi le v primerih obveznega zastopanja, če si obdolženec sam ne izbere zagovornika in je postavljen zagovornik s strani sodišča.
Zato ZBPP ni mogoče razlagati tako, da se specialna ureditev brezplačne pravne pomoči po 97. členu ZKP nanaša tudi na primere, ko do postavitve zagovornika po uradni dolžnosti ni prišlo, ker si ga je izbral pooblaščenec sam. Tako je razlaga 3. člena ZBPP, po kateri je specialna ureditev ZKP izključila uporabo ZBPP v vseh primerih obvezne obrambe z zagovornikom po 70. členu ZKP, napačna.
Enako pravilo medsebojnega razmerja med ZBPP in ZKP nastopi tedaj, kadar postavitev zagovornika po uradni dolžnosti preneha skladno z zakonom.
dovoljena revizija – brezplačna pravna pomoč v kazenski zadevi - dovoljena zaradi zelo hudih posledic - izjava o premoženjskem stanju - neresnično navajanje podatkov - opravičljiv spregled - vrednost zamolčanega premoženja - verodostojnost izjave
Vrhovno sodišče sicer pritrjuje revidentu, da je treba tudi 20. člen ZBPP razlagati tako, da omogoča dodelitev brezplačne pravne pomoči tudi v primerih, ko je opustitev navedbe določenega premoženja na predpisanem obrazcu posledica opravičljivega spregleda prosilca, ki je nastal kot posledica okoliščin, iz katerih očitno izhaja, da prosilcu za brezplačno pravno pomoč ni mogoče očitati namena prikrivanja ali opustitve dolžne skrbnosti pri izpolnjevanju takega obrazca. Tak opravičljiv spregled je mogoče utemeljiti samo na medsebojno povezanih okoliščinah, ki ga izjemoma utemeljujejo, npr. neznatna višina premoženja, vrsta premoženja, časovna odmaknjenost pridobitve tega premoženja in razpolaganja z njim, itd. Vendar pa je prosilec glede na 20. člen ZBPP te okoliščine dolžan po pozivu tožene stranke utemeljiti in izkazati, kar pa v danem primeru ni bilo podano, kot to izhaja tudi iz sodbe sodišča prve stopnje.
V kazenski zadevi je treba pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči kot temeljni in ključni okoliščini uporabiti težo dejanja in zagrožene kazni ter zahtevnost kazenskega postopka, v katerem se je znašel prosilec. Pri tem pa zakona ni mogoče razlagati oziroma uporabiti tako, da je prošnja obdolženca, ki mu grozi kazen zapora, za pravno pomoč zagovornika v kazenskem postopku očitno nerazumna oziroma da posledice takega postopka le-tega ne bi utemeljevale. Pri tem je tudi ocena glede možnosti uspeha za prvostopenjski kazenski postopek nebistvena.
Tudi iz zahteve c točke tretjega odstavka 6. člena EKČP je razvidno, da je v primerih, ko je zagrožen odvzem prostosti, to praviloma že samo po sebi okoliščina, ki terja brezplačno postavitev zagovornika obdolžencu brez lastnih sredstev.
Kompleksnost postopka in osebnostne lastnosti obdolženca v zvezi s tem pa lahko pravno pomoč z zagovornikom utemeljujejo tudi v drugih kazenskih sodnih postopkih. Napačno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da se dodeljevanje brezplačne pravne pomoči na podlagi 24. člena ZBPP ne more razlikovati glede na vrsto sodnega postopka - ZBPP v svojih pomensko odprtih normah to vsekakor omogoča, hkrati pa je prav zaradi posebne narave kazenskih postopkov uporaba te zakonske določbe za zagotovitev pravice do obrambe specifična in zapovedana z Ustavo in EKČP.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZBPP člen 24, 24/1, 24/3. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 6. URS člen 29, 29-2.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - brezplačna pravna pomoč v kazenskem postopku - kriteriji za brezplačno pravno pomoč - odprava upravnega akta
V kazenski zadevi je treba pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči kot temeljni in ključni okoliščini uporabiti težo dejanja in zagrožene kazni ter zahtevnost kazenskega postopka, v katerem se je znašel prosilec. Pri tem pa zakona ni mogoče razlagati oziroma uporabiti tako, da je prošnja obdolženca, ki mu grozi kazen zapora, za pravno pomoč zagovornika v kazenskem postopku očitno nerazumna oziroma da posledice takega postopka le-tega ne bi utemeljevale. Pri tem je tudi ocena glede možnosti uspeha za prvostopenjski kazenski postopek nebistvena.
Tudi iz zahteve c točke tretjega odstavka 6. člena EKČP je razvidno, da je v primerih, ko je zagrožen odvzem prostosti, to praviloma že samo po sebi okoliščina, ki terja brezplačno postavitev zagovornika obdolžencu brez lastnih sredstev. Kompleksnost postopka in osebnostne lastnosti obdolženca v zvezi s tem pa lahko pravno pomoč z zagovornikom utemeljujejo tudi v drugih kazenskih sodnih postopkih.
brezplačna pravna pomoč - delegacija pristojnosti - drugi tehtni razlogi - objektivna nepristranskost sodišča - odškodnina zaradi nepravilnega postopanja bivšega predsednika pristojnega sodišča - združitev zadev
V obravnavanem primeru je delegacija pristojnosti utemeljena, saj utegne okoliščina, da prosilec zatrjuje nepravilnosti v postopanju nekdanjega predsednika sodišča, ki je stvarno pristojno za odločanje o brezplačni pravni pomoči za iztožitev odškodnine zaradi teh nepravilnosti, povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja.