zavrženje tožbe kot prepozne - rok za vložitev tožbe v upravnem sporu - vročitev pooblaščencu in vročitev stranki - vročitev nepooblaščeni osebi - ugoditev pritožbi
Odvetnika sta bila določena za izvajanje odobrene brezplačne pravne pomoči pritožnici v konkretnem kazenskem postopku. V tem postopku sta torej lahko delovala kot strankina pooblaščenca, kar pa ne pomeni, da sta s tem pridobila oziroma imela pooblastilo za zastopanje pritožnice v upravnem postopku izdaje izpodbijane odločbe, na podlagi katere sta bila eden razrešen drug pa postavljen za izvajanje brezplačne pravne pomoči. Zato je za presojo pravočasnosti vložene tožbe ključno, kdaj je bila odločba vročena pritožnici in ne odvetnikoma, ki v tem postopku nista nastopala kot pooblaščenca.
ZUS-1 člen 25, 25/4, 28, 28/2, 28/3. ZBPP člen 34, 34/4, 36, 39.
brezplačna pravna pomoč - tožba zaradi molka - po vložitvi tožbe izdana odločba - odpadel pravni interes - stroški upravnega spora
Ker je bilo tekom upravnega spora odločeno o zahtevi pritožnika, da se o njegovi prošnji za brezplačno pravno pomoč odloči, in ker je pritožnik odločitev prvostopenjskega organa v zavrnilnem delu že izpodbil v drugem upravnem sporu, pritožnik nima več pravnega interesa za odločitev sodišča o prvotno postavljenem tožbenem zahtevku. Pravni interes kot procesna predpostavka za vložitev tožbe mora biti podan ves čas trajanja upravnega spora.
ZUS-1 člen 25, 25/4, 28, 28/2, 28/3. ZBPP člen 34, 34/4.
tožba zaradi molka organa - pravni interes
Ker je bilo že pred začetkom upravnega spora odločeno o zahtevi pritožnika, da se o njegovi prošnji za brezplačno pravno pomoč odloči, in ker je pritožnik odločitev prvostopenjskega organa v zavrnilnem delu že izpodbijal v drugem upravnem postopku, pritožnik nima (več) pravnega interesa za odločitev sodišča o prvotno postavljenem tožbenem zahtevku.
ZBPP člen 46, 46/4, 48, 48/1. OZ člen 190. ZUP člen 2, 288, 289. ZDavP-2 člen 125, 126.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči - zastaranje - obligacijsko razmerje - javnopravno razmerje - kondikcijski zahtevek - neupravičena pridobitev - pretrganje zastaranja - analogna uporaba zakona - uporaba določb Zakona o davčnem postopku - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
Zastaranje terjatve iz naslova prvega odstavka 48. člena ZBPP v zakonu (ne v tem ne v drugem) ni izrecno urejeno. Vendar to še ne pomeni, da navedena terjatev ne zastara. Spoštovanje ustavnih načel pravne varnosti in zaupanja posameznika v pravo (2. člen Ustave Republike Slovenije) terja, da je nezastarljivost določene terjatve z zakonom izrecno določena. To pomeni, da mora terjatev zastarati, sodišče pa mora ob ustaljenih metodah razlage prava ugotoviti, po katerih pravilih in pogojih bo zastaranje terjatve nastopilo.
Določba 48. člena ZBPP predstavlja samostojno pravno podlago za vzpostavitev pravnega razmerja, ki pa ni zasebnopravne, temveč javnopravne narave. Obveznost posameznika je določena z zakonom in oblastni organ jo je pristojen oziroma dolžan izterjati od posameznika. O tej obveznosti je zato treba stranki izdati upravno odločbo, s katero se vzpostavi izvršilni naslov za prisilno izterjavo obveznosti. Kot takšna pa je obveznost zavezanca za vračilo sorodna davkom, zastaranje katerih je urejeno s pravnimi pravili ZDavP-2. Uporaba pravnih pravil iz Obligacijskega zakonika zato za obravnavani primer ni pravilna in je treba glede zastaranja po analogiji uporabiti relevantne določbe ZDavP-2.
Zastaralni rok za izdajo odločbe o vračilu prejetih sredstev brezplačne pravne pomoči začne teči od pravnomočnosti sodne odločbe, s katero je upravičenec do brezplačne prave pomoči pridobil premoženje oziroma dohodke.
ZUS-1 člen 12. ZUP člen 133, 133/1. ZBPP člen 2, 27, 28, 31a, 34.
spor o pristojnosti med Okrožnim sodiščem in upravnim sodiščem - brezplačna pravna pomoč
Po ZPŠOIRSP je mogoče zahtevati odškodnino tako pred sodišči splošne pristojnosti kot tudi v upravnem postopku. V obravnavani zadevi je prosilec na vprašanje strokovne službe za brezplačno pravno pomoč dodatno pojasnil, da želi zahtevati odškodnino v pravdnem postopku, zato je za odločanje o njegovi prošnji pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. Navedenega ne spremeni dejstvo, da je odvetnik prosilca po izdani odločbi v postopku odobritve brezplačne pravne pomoči, dodatno pojasnil, da se prošnja za brezplačno pravno pomoč nanaša na postopek pred upravnim sodiščem.
nagrada za odvetniške storitve - brezplačna pravna pomoč
Revizija se dopusti glede vprašanja ali določba petega odstavka 17. člena ZOdv odvetnike, ki izvajajo storitve brezplačne pravne pomoči brez razumnega razloga drugače obravnava od ostalih udeležencev v sodnih postopkih, ki tako kot odvetniki storitve opravljajo na podlagi odločbe sodišča in so zanje v celoti plačani iz proračuna.
ZPP člen 154, 158, 367a, 367a/1, 385. ZBPP člen 46, 48.
zahteva za varstvo zakonitosti - brezplačna pravna pomoč - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - stroški pravdnega postopka - povračilo izplačanih stroškov brezplačne pravne pomoči - odmera stroškov po uspehu - odstop od ustaljene sodne prakse - osamljen odstop od sodne prakse - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti
Primeri, kot je obravnavani, kjer gre za posamičen odstop od sodne prakse, predvsem od sodne prakse pritožbenih sodišč, in kjer tudi ni mogoče govoriti o pravno zelo pomembnem vprašanju, ali o hudi kršitvi prava, ki bi pomenila resno motnjo v strukturi sodne prakse ali pa o kršitvi prepovedi sodniške samovolje, in kjer končno ne grozi nevarnost ponovitve očitane napake, taki primeri, ker so za delovanje pravnega reda kot celote nepomembni, ne izpolnjujejo pogojev za vsebinsko obravnavo.
ZPP člen 115, 115/1, 115/2, 212, 243, 339, 339/2-8.
prvi narok za glavno obravnavo - preložitev naroka - upravičeni razlogi za preložitev naroka - zloraba procesnih pravic - trditvena podlaga - dokazovanje z izvedencem - substanciranje dokaznega predloga - informativni dokaz - zavrnitev dokaznega predloga - možnost obravnavanja pred sodiščem
Pravilno je stališče sodišč nižje stopnje, da toženec ni izkazal upravičenih razlogov za preložitev prvega naroka za glavno obravnavo. V konkretnem primeru je bistveno, da se je toženec poškodoval že 21. 3. 2015, narok pa je bil izveden šele 14. 5. 2015. Ni mogoče reči, da toženec zaradi poškodbe ni imel dovolj časa, da si zagotovi prisotnost na naroku prek pooblaščenca. Čeprav je vabilo na narok prejel 23. 3. 2015, je opravičilo za izostanek sodišču posredoval šele dva dni pred narokom. Takšno ravnanje predstavlja zlorabo procesne pravice do opravičila. Ob ustrezni skrbnosti bi toženec že moral poskrbeti, da bi bil na naroku z dne 14. 5. 2015 zastopan po pooblaščencu.
Z zavrnitvijo dokaznega predloga za postavitev izvedenca finančne stroke tožencu ni bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem. Ni res, da se toženec o vsebini tožničinega izračuna vtoževane terjatve ni mogel vsebinsko izjaviti. V skladu z določilom iz 243. člena ZPP izvede sodišče dokaz z izvedencem, če je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. V konkretnem primeru ne gre za tak položaj.
Glede zahteve, naj sodišče odpravi sklep o davčni izvršbi, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je pritožnikova zahteva preuranjena, saj je po določbah ZDavP-2 zoper sklep o davčni izvršbi dopustna pritožba, o kateri odloča Ministrstvo za finance.
Tožniku je zoper v predmetni zadevi izpodbijane akte zagotovljeno drugo sodno varstvo, zato niso podane procesne predpostavke za vodenje spora po 4. členu ZUS-1.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - ODVETNIŠTVO - UPRAVNI SPOR
VS00009242
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZBPP člen 37, 37/3, 39, 39/1, 40, 40/1, 40/5, 40/6.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - napotnica
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Na revidentkino vprašanje je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago zakonskega besedila.
Čeprav pristojni organ za BPP z odločbo, s katero ugodi prošnji, določi oziroma navede izrecno obliko in obseg dodeljene pravne pomoči (tretji odstavek 37. člena ZBPP), pa je izvajalec BPP upravičen do plačila storitev BPP le, če pristojni strokovni službi za BPP vrne napotnico v 15 dneh po opravljeni storitvi (prvi in peti odstavek 40. člena ZBPP).
brezplačna pravna pomoč - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident vprašanja, na katero naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, ni navedel. Z navedbami, da se je postopek pridobitve diplome po starem programu zanj končal in da mora zdaj študirati še dve leti ter plačati 4.800,00 EUR šolnine, pa ni izkazal niti zelo hudih poledic izpodbijane odločitve.
OZ člen 171, 171/1. ZDR člen 43, 43/1. ZVZD člen 5, 5/1, 9, 9/1, 9/2.
odškodnina za nesrečo pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - soprispevek delavca k škodnemu dogodku
Revizijski ugovori so neutemeljeni že zato, ker tožnica ni dokazala nastale škode (kot elementa odškodninske obveznosti), v tej povezavi pa tudi, da ji bo škoda v bodoče sploh nastajala. Tožnica tudi ni zatrjevala resnih razlogov (v skladu z 167. členom OZ) za to, da bi ji iz tega naslova lahko pripadala enkratna vsota, ki naj bi pokrila njeno bodoče prikrajšanje, niti verjetnosti, da bo do tega prikrajšanja sploh prišlo.
Glede na izkušnje pri čiščenju stroja in splošno znana dejstva o tem, kako je treba ravnati s podobnimi stroji, bi se morala tožnica zavedati, da je nevarno posegati v notranjost stroja (v katerem so nameščeni močni valji) med njegovim obratovanjem. Dejstvo, da stroj za pripravo sladoleda ni bil ustrezno tehnično pregledan, ne more vplivati na delež odškodninske odgovornosti toženke, saj napaka na stroju, ki bi prispevala k škodnemu dogodku, ni bila ugotovljena.
ZPP člen 154, 367a, 367a/3, 385, 385/3. ZBPP člen 46, 48.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - brezplačna pravna pomoč - odločitev o pravdnih stroških - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti - kriterij, da vsaka stranka krije svoje stroške - odstop od sodne prakse
V sodni praksi in pravni doktrini je nesporno, da "[o]dločitev, naj vsaka stranka krije svoje pravdne stroške, [...] ni vedno posledica matematičnega izračuna o polovičnem uspehu vsake pravdne stranke."
Po prvem odstavku 46. člena ZBPP so stroški, ki jih je za upravičenca do brezplačne pravne pomoči iz naslova oprostitve plačila stroškov sodnega postopka iz proračuna založila Republika Slovenija, stroški sodnega postopka. In o teh stroških se odloča tako, kot narekujejo določbe Dvanajstega poglavja ZPP.
pritožba - vrnitev v prejšnje stanje - pogoji - zavrženje - oprava zamujenega dejanja
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je bil pravilno zavržen. Pogoj za dopustnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje pri zamudi roka je namreč, da stranka obenem opravi zamujeno procesno dejanje. V nasprotnem primeru je predlog za vrnitev v prejšnje stanje nedopusten in ga je treba zavreči. V zadevi ni sporno, da tožnica dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni priložila oziroma v roku za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni opravila zamujenega dejanja.
Oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost za nastopanje v sodnih postopkih, ne more oziroma ne sme sama opravljati procesnih dejanj. To izhaja že iz samega bistva (delnega) odvzema poslovne sposobnosti, ki je v tem, da izjava volje, ki jo poda poslovno nesposobna oseba, ne more imeti nikakršnih pravnih posledic.
Z odpravo odločbe, s katero je bil Center za socialno delo A. razrešen dolžnosti tožnikovega skrbnika po uradni dolžnosti in za opravljanje skrbništva pooblaščen B. B., je bilo tako ponovno vzpostavljeno skrbniško razmerje med tožnikom in CSD. Zato je tožnikov predlog za postavitev začasnega zastopnika nepotreben in ne vpliva na presojo učinkov njegove vloge.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - ODVETNIŠTVO - UPRAVNI SPOR
VS00001747
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZOdv člen 17, 17/5. ZBPP člen 30, 30/6. URS člen 2, 14, 14/2, 74, 74/1.
nagrada in stroški odvetnika za postopek - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - brezplačna pravna pomoč - lex posterior derogat legi priori - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - svobodna gospodarska pobuda - upravičenci do brezplačne pravne pomoči - načelo enakosti pred zakonom
Trditveno in dokazno breme za izpolnjevanje pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Odgovor na vprašanje, ali je treba uporabiti določbo šestega odstavka 30. člena ZBPP ali določbo petega odstavka 17. člena ZOdv je očiten, saj je treba po načelu lex posterior derogat legi priori uporabiti določbo, ki je kasneje stopila v veljavo, to je določbo petega odstavka 17. člena ZOdv.
dovoljenost revizije - dovoljenost pritožbe - presoja zakonitosti akta - zavrženje pritožbe - zavrženje revizije - jasno zakonsko besedilo - zelo hude posledice niso izkazane
Zgolj to, da se v tožbi uveljavljajo tudi kršitve ustavnih pravic, pa ne pomeni, da ne gre več za spor zoper upravni akt, saj se kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin v povezavi z izpodbijanim upravnim aktom lahko uveljavljajo tudi v sporu na podlagi 2. člena ZUS-1.
Za pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 pa ne gre, če je na postavljeno vprašanje mogoče odgovoriti že z branjem zakonskega besedila, torej tedaj, če je besedilo zakonskih določb, na katere se vprašanje nanaša, jasno.
Sama izguba pravice do brezplačne pravne pomoči po ustaljeni sodni praksi še ne pomeni hudih posledic, zatrjevane posledice (da bi se nadaljevale travmatične izkušnje za revidentko in za otroke) pa tudi niso bile predmet odločanja v povezavi s predmetno zadevo.
UPRAVNI SPOR - ODVETNIŠTVO - BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
VS1016039
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZOdv člen 17, 17/5. URS člen 2, 14, 14/2, 22, 74, 74/1, 137.
dovoljenost revizije - odvetniški stroški zastopanja - polovično plačilo za storitve - pomembno pravno vprašanje - brezplačna pravna pomoč - upravičenci do brezplačne pravne pomoči - načelo enakosti pred zakonom - načelo enakega varstva pravic - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano
Trditveno in dokazno breme za izpolnjevanje pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident se neutemeljeno sklicuje na kršitev načela enakosti pred zakonom in načela enakega varstva pravic na škodo upravičencev do brezplačne pravne pomoči, saj s tem ne varuje svojih pravic, pravnih koristi oziroma pravnega položaja, ki bi mu bili kršeni v obravnavanem postopku.
Zastavljeno vprašanje tudi ni pomembno z vidika zatrjevane kršitve načela svobodne gospodarske pobude, saj revident kršitve ne obrazloži oziroma je ne konkretizira glede na okoliščine obravnavanega primera.
Načelo enakosti pred zakonom zakonodajalca zavezuje, da enaka razmerja in položaje ureja enako ter različna različno. Ureditev, na podlagi kateri temelji izpodbijana odločitev, odvetnike, ki se sami prostovoljno odločijo za izvajanje storitev brezplačne pravne pomoči ne obravnava različno. Vsi so upravičeni do enakega plačila za te storitve, ne glede na to, ali so odvetniki „začetniki“ ali že „uveljavljeni“ odvetniki. Vrhovno sodišče poleg tega pripominja, da so odvetniki, ki delujejo v okviru brezplačne pravne pomoči, v primerjavi z odvetniki, ki si stranke (po)iščejo na trgu, z vidika plačila za svoje storitve glede bistvene okoliščine v različnih položajih.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - plačilo stroškov in nagrade odvetniku za storitev brezplačne pravne pomoči - rok za vračilo napotnice
Vprašanje „ali se odobritev redne brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja po odvetniku pred sodiščem na I. in II. stopnji v kazenski zadevi, ki se vodi pod oznako Kpr iz 287. člena Sodnega reda, nanaša zgolj na kazensko preiskovalno fazo postopka ali na celotni kazenski postopek“, ni pravno ampak dejansko vprašanje.