razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - postopek za določitev odškodnine - zamuda s plačilom odškodnine - zakonske zamudne obresti - stavbno zemljišče - kmetijsko zemljišče
Razlastitvena upravičenka je z izpolnitvijo obveznosti plačila odškodnine v zamudi (najkasneje) s pravnomočnostjo odločbe o razlastitvi. Zato sta predlagatelja upravičena do vtoževanih zakonskih zamudnih obresti od naslednjega dne po pravnomočnosti odločbe o razlastitvi dalje.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje zakoncev - pogodba o preužitku - premoženje pridobljeno s pogodbo o preužitku - posebno premoženje zakonca - obseg skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje - enotnost premoženja - določno uveljavljanje višjega deleža na skupnem premoženju
Od stališča, da se delež določa na podlagi celovite presoje razmerij med bivšima zakoncema v celotnem obdobju, ki je pomembno za nastanek skupnega premoženja, ni mogoče odstopiti, ko gre za vložek posebnega premoženja v skupno premoženje. Vložek posebnega premoženja v skupno premoženje tudi sicer ne omogoča odstopa od celovite obravnave skupnega premoženja v smislu določitve višjega deleža na stvari, v katero je bilo vloženo posebno premoženje. Vložek posebnega premoženja v skupno premoženje lahko vpliva le na velikost deležev vlagateljev na skupnem premoženju kot celoti, razen če so podane specifične okoliščine konkretnega primera.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Tudi, če bi bilo dejstvo, da je nekaj sodnikov krajevno in stvarno pristojnega sodišča, ki v konkretni zadevi sploh ne sodijo, članov istega društva kot zakonita zastopnica tožnikov, izkazano, tega ne bi bilo moč subsumirati pod pojem „drugega tehtnega razloga“.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - podaljšanje pripora - odgovor na predlog za podaljšanje
Zagovornik bi kot prava vešča stranka moral biti seznanjen z zakonskim 24-urnim rokom za podajo odgovora na predlog državnega tožilca za podaljšanje pripora.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagateljica izpodbija edino odločitev o nedenarnem tožbenem zahtevku, glede katerega vrednost spornega predmeta ni (bila) opredeljena, zato predlog ni dovoljen.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - mati stranke v postopku kot uslužbenka pristojnega sodišča - sodnik
Objektivna nepristranskost sodišča bi utegnila biti prizadeta, če bi v sporu sodilo sodišče, na katerem funkcijo sodnice opravlja mati ene od pravdnih strank, ki je poleg tega v postopku predlagana za pričo.
Če se sodišču glede na ostalo dokazno gradivo ni porajal dvom v verodostojnost izpovedbe oškodovanke, ni bilo potrebe, da bi izpovedbo dodatno preverjalo.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – odreditev pripora – ponovitvena nevarnost – enakost pred zakonom
Utemeljenost odreditve pripora se ocenjuje pri vsakem obdolžencu individualno glede na vse osebne in druge okoliščine ter glede na ravnanje vsakega posameznega obdolženca.
Nediferencirana vrednost spornega predmeta ima enako posledico, kot če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe sploh ni določena. V takem primeru revizija ni dovoljena.
ZKP člen 372, 372-1. KZ člen 244, 244/1, 244/2. KZ-1 člen 99, 99/10, 99/11.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – zloraba položaja ali pravic - zakonski znaki kaznivega dejanja - gospodarska dejavnost
Vsako gospodarjenje (razpolaganje) s sredstvi družbe, ki so storilcu zaupana v okviru njegove funkcije, je mogoče obravnavati kot opravljanje gospodarske dejavnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0016228
ZOR člen 367, 376/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija – zastaranje odškodninske terjatve – zastaralni rok – kdaj začne teči zastaralni rok - odgovornost odvetnika
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, kdaj je začel teči rok za zastaranje terjatve iz drugega odstavka 376. člena Zakona o obligacijskih razmerjih.
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da dolg tožeči stranki ni bil poravnan niti delno, ne s strani toženca ne s strani pravne osebe, toženec pa nasprotnega ni dokazal (zgolj sklep o potrjeni prisilni poravnavi ne izkazuje dejanskega poplačila), je tožbeni zahtevek upnika utemeljen.
ZKP člen 372, 372-1. KZ-1 člen 244, 244/1. ZJC člen 77a, 77a/1.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - ponarejanje in uporaba ponarejenih vrednotnic – zakonski znak kaznivega dejanja – vrednotnica
V
rednotnica je listina, ki služi kot dokaz, da je izpolnjena določena obveznost in je izdana na podlagi zakona ali drugega predpisa. Vinjeta kot vrsta vrednotnice poenostavlja plačilo za vsakokratno uporabo ceste, ki zapade cestninjenju in ima na tej podlagi ustrezno denarno vrednost v smislu izkaza o
ZKP člen 369, 369/4, 371, 371/1-11, 371/2, 420, 420/2, 420/5, 424, 424/1. URS člen 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nasprotje o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - dokazni predlog – nova dejstva in dokazi – presoja pritožbenih navedb - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – izčrpanje pravnih sredstev
Le če je dokazni predlog ustrezno konkretiziran in s tem sposoben obravnavanja, mora sodišče, če je dokaz podan v obdolženčevo korist, opraviti preizkus, ali je predlagani dokaz pravno relevanten, ali predlagani dokaz sploh obstaja, ali je obramba oboje izkazala z ustrezno stopnjo verjetnosti in ali bo dokaz v korist obdolženca oziroma zanj uspešen.
Če je bila škoda, povzročena s kaznivim dejanjem goljufije, oškodovancu povrnjena, to ne pomeni, da ravnanje obsojenca ne predstavlja kaznivega dejanja.