Če se sodišču glede na ostalo dokazno gradivo ni porajal dvom v verodostojnost izpovedbe oškodovanke, ni bilo potrebe, da bi izpovedbo dodatno preverjalo.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – odreditev pripora – ponovitvena nevarnost – enakost pred zakonom
Utemeljenost odreditve pripora se ocenjuje pri vsakem obdolžencu individualno glede na vse osebne in druge okoliščine ter glede na ravnanje vsakega posameznega obdolženca.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Tudi, če bi bilo dejstvo, da je nekaj sodnikov krajevno in stvarno pristojnega sodišča, ki v konkretni zadevi sploh ne sodijo, članov istega društva kot zakonita zastopnica tožnikov, izkazano, tega ne bi bilo moč subsumirati pod pojem „drugega tehtnega razloga“.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagateljica izpodbija edino odločitev o nedenarnem tožbenem zahtevku, glede katerega vrednost spornega predmeta ni (bila) opredeljena, zato predlog ni dovoljen.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - podaljšanje pripora - odgovor na predlog za podaljšanje
Zagovornik bi kot prava vešča stranka moral biti seznanjen z zakonskim 24-urnim rokom za podajo odgovora na predlog državnega tožilca za podaljšanje pripora.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0016228
ZOR člen 367, 376/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija – zastaranje odškodninske terjatve – zastaralni rok – kdaj začne teči zastaralni rok - odgovornost odvetnika
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, kdaj je začel teči rok za zastaranje terjatve iz drugega odstavka 376. člena Zakona o obligacijskih razmerjih.
Nediferencirana vrednost spornega predmeta ima enako posledico, kot če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe sploh ni določena. V takem primeru revizija ni dovoljena.
ZKP člen 372, 372-1. KZ člen 244, 244/1, 244/2. KZ-1 člen 99, 99/10, 99/11.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – zloraba položaja ali pravic - zakonski znaki kaznivega dejanja - gospodarska dejavnost
Vsako gospodarjenje (razpolaganje) s sredstvi družbe, ki so storilcu zaupana v okviru njegove funkcije, je mogoče obravnavati kot opravljanje gospodarske dejavnosti.
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da dolg tožeči stranki ni bil poravnan niti delno, ne s strani toženca ne s strani pravne osebe, toženec pa nasprotnega ni dokazal (zgolj sklep o potrjeni prisilni poravnavi ne izkazuje dejanskega poplačila), je tožbeni zahtevek upnika utemeljen.
ZKP člen 369, 369/4, 371, 371/1-11, 371/2, 420, 420/2, 420/5, 424, 424/1. URS člen 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nasprotje o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - dokazni predlog – nova dejstva in dokazi – presoja pritožbenih navedb - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – izčrpanje pravnih sredstev
Le če je dokazni predlog ustrezno konkretiziran in s tem sposoben obravnavanja, mora sodišče, če je dokaz podan v obdolženčevo korist, opraviti preizkus, ali je predlagani dokaz pravno relevanten, ali predlagani dokaz sploh obstaja, ali je obramba oboje izkazala z ustrezno stopnjo verjetnosti in ali bo dokaz v korist obdolženca oziroma zanj uspešen.
ZKP člen 372, 372-1. KZ-1 člen 244, 244/1. ZJC člen 77a, 77a/1.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - ponarejanje in uporaba ponarejenih vrednotnic – zakonski znak kaznivega dejanja – vrednotnica
V
rednotnica je listina, ki služi kot dokaz, da je izpolnjena določena obveznost in je izdana na podlagi zakona ali drugega predpisa. Vinjeta kot vrsta vrednotnice poenostavlja plačilo za vsakokratno uporabo ceste, ki zapade cestninjenju in ima na tej podlagi ustrezno denarno vrednost v smislu izkaza o
Če je bila škoda, povzročena s kaznivim dejanjem goljufije, oškodovancu povrnjena, to ne pomeni, da ravnanje obsojenca ne predstavlja kaznivega dejanja.
ZMZ člen 59, 59/1-2. ZUS-1 člen 64, 64/1-2. Uredba sveta (ES) o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki je v eni od držav članic vloži državljan tretje države, številka 343/2003 z dne 18. 2. 2003 (Uredba 2003/343/ES) člen 10.
mednarodna zaščita - odprava sklepa o omejitvi gibanja - ni ugotovljen nezakonit prehod meje
O omejitvi gibanja se odloči z upravnim sklepom, v katerem pa morajo biti poleg predstavitve dejanskega stanja zadeve, navedb določb predpisov, na katerih odločitev temelji, navedeni tudi dokazi oziroma okoliščine, ki utemeljujejo uporabo določenega predpisa in s tem izrek določenega ukrepa.
postopek z izrednimi pravnimi sredstvi - postulacijska sposobnost – državni pravniški izpit - nekdanji odvetnik kot pooblaščenec v postopku z revizijo - nedovoljena revizija - zavrženje revizije
Revizija je izredno pravno sredstvo, s katerim lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Pri tem je brez slehernega pomena status nekdanjega odvetnika, na katerega se tudi sicer toženkin pooblaščenec kot vlagatelj revizije niti ne sklicuje, temveč prilaga reviziji le spričevalo o opravljenem pravniškem državnem izpitu. S tem pa ne izkazuje – in niti ne zatrjuje – da je revizijo vložil po pooblastilu toženke kot odvetnik. Revizijo, vloženo po pooblaščencu, ki ni odvetnik, pa je treba glede na izrecno določbo prvega odstavka 91. člena ZPP kot nedovoljeno zavreči.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – prebivališče strank in prič
Razlogi smotrnosti za delegacijo pristojnosti so podani takrat, kadar je glede na okoliščine mogoče pričakovati, da bo pri določenem sodišču postopek potekal hitreje, z manjšimi zapleti ali nižjimi stroški kot pri pristojnem sodišču.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - bivališče stranke - sedež stranke - območna enota zavarovalnice
V obravnavanem primeru razlogi smotrnosti terjajo prenos pristojnosti na Okrajno sodišče v Trbovljah, saj imata na območju tega sodišča prebivališče tožnica in sedež območna enota toženke, na katero se spor nanaša in predstavniki katere se bodo glede na organizacijo območnih enot tožene stranke udeleževali narokov pri sodišču, pa tudi sedež pooblaščenca tožnice je bližje sodišču v Trbovljah kot sodišču v Ljubljani.