odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za določitev presežnih delavcev – izbira presežnega delavca - primerljivi delavci – uporaba kolektivne pogodbe
Če gre za delo, ki se pojavlja pri delodajalcu v različnih oddelkih oziroma organizacijskih enotah z določenimi specifičnostmi, delavci v drugih oddelkih, v katerih se potreba po njihovem delu ne spreminja, pri reševanju manjšega števila presežnih delavcev zgolj v eni organizacijski enoti oziroma oddelku ne morejo biti zajeti v krog izbire delavcev, ki jim bo odpovedana pogodba o zaposlitvi.
ZDR člen 22, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 90, 90/2, 90/3.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – posebni razlog – možnost zaposlitve pod spremenjenimi pogoji – prosto delovno mesto – ustrezna zaposlitev – preverjanje možnosti zaposlitve
Ker je bil ugotovljen obstoj prostega delovnega mesta v času podaje izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi, za katerega se je zahtevala ista stopnja in vrsta izobrazbe kot za delovno mesto po odpovedani pogodbi o zaposlitvi, in ker tožena stranka zanj tožniku ni ponudil sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi, je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
dopuščena revizija - gradbena pogodba – odgovornost za napake - odgovornost za solidnost gradbe – notifikacija - obvestilo o napakah in izguba pravic - rok
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravočasnost obvestila o napakah po določbi prvega odstavka 645. člena ZOR odvisna od ravnanja tožeče stranke (naročnika) v predhodnih primerih glede drugih napak pri isti gradbi.
dopuščena revizija - izvršba na podlagi menice - neupravičena pridobitev - poplačilo pred pravnomočnostjo kasneje razveljavljenega sklepa o izvršbi na podlagi menice
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je s tem, ko je bil razveljavljen sklep o izvršbi na podlagi menice, na podlagi katerega se je upnik uspel poplačati še pred pravnomočnostjo sklepa, odpadla podlaga v smislu tretjega odstavka 190. člena OZ in je dolžnik zaradi odpadle podlage zato upravičen zahtevati plačilo izterjanega zneska ne glede na morebitno utemeljenost poplačila upnika po pogodbi.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali ima podjemnik retencijsko pravico ne glede na to, ali je njegov dolžnik iz opravljenega posla leasingojemalec ali lastnik predmeta.
predlog za dopustitev revizije – zavrnitev predloga za dopustitev revizije – ugovor zastaranja – vmesna sodba – odstop od sodne prakse
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen ZPP, je Vrhovno sodišče predlog tožene stranke za dopustitev revizije zavrnilo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – odškodninski spor zaradi nedopustnega ravnanja sodišča – dvom v nepristranskost sodišča
Ni primerno, da bi morali o ravnanju sodnika, ki dela na Okrožnem sodišču v Novi Gorici, odločati njegovi kolegi in bi lahko prišlo do dvoma v nepristranskost sodišča.
- ali je novela ZZVZZ-H posegla v pogodbeno razmerje pravdnih strank, tako da so pogodbena določila v delu provizije (torej nad 0,75 %) avtomatično nična?
- ali je pravilno stališče, da bi glede na pravno situacijo, ki jo je prinesla novela ZZVZZ-H, morali stranki po njeni uveljavitvi skleniti nov (pisni) sporazum glede posredovanja širšega nabora podatkov?
Revizija dopusti o pravnem vprašanju ali je potrebna izrecna potrditev dela po tretjem odstavku 642. člena OZ, da je s tem naročnik zavezan k plačilu, oziroma, ali se lahko šteje, da je delo potrjeno v skladu s tretjim odstavkom 642. člena OZ v primeru, da ga naročnik ni grajal pravočasno oziroma ga je grajal le delno.
razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - postopek za določitev odškodnine - zamuda s plačilom odškodnine - zakonske zamudne obresti - stavbno zemljišče - kmetijsko zemljišče
Razlastitvena upravičenka je z izpolnitvijo obveznosti plačila odškodnine v zamudi (najkasneje) s pravnomočnostjo odločbe o razlastitvi. Zato sta predlagatelja upravičena do vtoževanih zakonskih zamudnih obresti od naslednjega dne po pravnomočnosti odločbe o razlastitvi dalje.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje zakoncev - pogodba o preužitku - premoženje pridobljeno s pogodbo o preužitku - posebno premoženje zakonca - obseg skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje - enotnost premoženja - določno uveljavljanje višjega deleža na skupnem premoženju
Od stališča, da se delež določa na podlagi celovite presoje razmerij med bivšima zakoncema v celotnem obdobju, ki je pomembno za nastanek skupnega premoženja, ni mogoče odstopiti, ko gre za vložek posebnega premoženja v skupno premoženje. Vložek posebnega premoženja v skupno premoženje tudi sicer ne omogoča odstopa od celovite obravnave skupnega premoženja v smislu določitve višjega deleža na stvari, v katero je bilo vloženo posebno premoženje. Vložek posebnega premoženja v skupno premoženje lahko vpliva le na velikost deležev vlagateljev na skupnem premoženju kot celoti, razen če so podane specifične okoliščine konkretnega primera.
POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0016593
ZVPot člen 35, 37a, 37c, 39, 39/2, 48, 48/1. OZ člen 468. OZ člen 70, 393.
zahteva za varstvo zakonitosti – pogodba o dobavi toplotne energije – pogodbene stranke – sklenitev pogodbe z upravnikom večstanovanjske stavbe – tožba dobavitelja zoper etažnega lastnika - pravice odjemalca toplotne energije do dobavitelja – plačilo – deljene obveznosti - delilnik stroškov – stvarne napake – uveljavljanje pravic iz odgovornosti za napake - varstvo potrošnikov
Tožbeni zahtevek in dejanska podlaga spora utemeljujeta zaključek, da so nasprotna stranka pogodb o dobavi toplote (le) vsi odjemalci skupaj in da tožeča stranka dobavlja toploto na odjemni mesti, ki sta skupni za vse odjemalce. Na teh mestih se ugotovi količina dobavljene toplote, katere cena predstavlja skupno v skladu z delilnikom deljivo obveznost vseh odjemalcev. Med odjemalce se namreč skupna obveznost deli po njihovem „notranjem ključu“ oziroma delilniku stroškov, ki predstavlja dogovorjen način delitve v skladu z drugim odstavkom 393. člena OZ. V ta način delitve obveznosti med več dolžnikov tožeča stranka kot dobavitelj toplote ne more posegati, pač pa lahko (in mora) skupno obveznost odjemalcev mednje razdeliti le upoštevajoč ta ključ (delilnik).
Toženec kot potrošnik zaradi tega ni prikrajšan in ostaja do dobavitelja v enakem položaju, kot bi bil, če bi mesečno te stroške razdeljeval upravnik. Še vedno mu ostaja pravica reklamacije dobavljene količine na odjemni mesti. Tudi dostop do „dokaznega gradiva“ mu zaradi tega ni omogočen ali znatno otežen, saj mu mora upravnik na njegovo zahtevo predložiti račune dobaviteljev in ima tako možnost preverjanja pravilnosti zaračunanega zneska glede skupne količine dobavljene toplotne energije in tudi pravilnost delitve zneska glede na dogovorjen delilnik. Ni pa mogoče upoštevati reklamacij računov, ki se nanašajo na toženčevo individualno porabo toplote („poraba tople vode po števcu v stanovanju“) in ne na porabo na odjemnem mestu.
DRUŽINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0016366
ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje zakoncev - obseg skupnega premoženja - posebno premoženje zakonca - poslovni delež - povečanje vrednosti poslovnega deleža - vlaganje skupnega premoženja v obstoječe posebno premoženje
V času zakonske zveze povečana vrednost poslovnega deleža, ki ga je pridobil eden od zakoncev pred sklenitvijo zakonske zveze, spada v posebno premoženje tega zakonca. V sistemu zasebne lastnine spada namreč povečanje vrednosti kapitala v premoženje tistega, ki ima v lasti kapital, saj je temelj za prisvajanje lastninska pravica in ne delo.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZDDPO-1 člen 20. ZDavP-2 člen 76.
dovoljena revizija - davek od dohodkov pravnih oseb - davčno nepriznani odhodki - odhodki, ki niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti - dokazno breme
Glede na ugotovitve in okoliščine primera prodaja delnic MMSG v 13 dneh od njihovega nakupa po več kot 70 % nižji ceni glede na nakupno ceno ni bila oziroma ni bilo izkazano, da je bila nujna zaradi zmanjšanja nadaljnje izgube zaradi padanja vrednosti delnic, tudi revizijsko sodišče ocenjuje, da izguba, ki je iz tega posla nastala, ne izpolnjuje pogoja za davčno priznanje odhodkov iz 1. točke drugega odstavka 20. člena ZDDOP-1.
Revident ni izkazal, da so bila plačila tujim družbam za storitve finančnega posredništva odhodki, ki so bili neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in posledica opravljanja dejavnosti. Ne gre za to, da storitve poslovnega posredovanja same po sebi ne morejo biti priznanje kot davčni odhodek, temveč za to, da revident med postopkom ni izkazal, da bi te storitve bile neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti. Takšnemu zaključku revident v reviziji sicer konkretizirano nasprotuje, a, ker gre za dokazno oceno, na katero je revizijsko sodišče vezano, s takšnimi navedbami ne more uspeti.
ZKP člen 17, 329, 371, 371/1-5, 371/1-11, 371/2. URS člen 23, 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - protispisnost – predlog oškodovanca - pravice obrambe - izvajanje dokazov po uradni dolžnosti
Pooblastilo senata, da dokaze izvaja tudi po uradni dolžnosti (oziroma, da lahko izvaja dokaze in ugotavlja določena dejstva celo proti volji strank), izhaja iz temeljnega načela iskanja materialne resnice.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - mati stranke v postopku kot uslužbenka pristojnega sodišča - sodnik
Objektivna nepristranskost sodišča bi utegnila biti prizadeta, če bi v sporu sodilo sodišče, na katerem funkcijo sodnice opravlja mati ene od pravdnih strank, ki je poleg tega v postopku predlagana za pričo.