ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – pravica do zagovora - rok za zagovor - hujša kršitev delovnih obveznosti - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - samovoljna izraba letnega dopusta
Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da če se delavec po pisni seznanitvi z razlogom za odpoved odzove vabilu in se zagovarja, ne da bi se skliceval na to, da rok za podajo zagovora ni bil spoštovan in ne da bi bilo ugotovljeno, da se zaradi nespoštovanja tega roka ni mogel ustrezno zagovarjati, je delavcu pravica do zagovora zagotovljena. Pri tem zakon nikjer ne določa obveznost delodajalca, da delavca pouči o dolžni roka za pripravo na zagovor. Ob dejstvu, da se tožnik na prekratek rok za podajo zagovora v samem postopku odpovedi ni skliceval, da je zagovor podal in da tudi ni bilo ugotovljeno, da zaradi kršitve navedenega roka delodajalcu ni mogel predočiti dejstev, ki bi bila ovira za podajo sporne odpovedi, sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je ugotovilo, da tožniku ni bila kršena pravica do zagovora.
Tožnik je bil seznanjen z običajnim in ustaljenim načinom odobritve letnega dopusta pri toženi stranki in izpolnitvijo določenih obveznosti pred odhodom na dopust, pa je kljub temu odšel na dopust, ne da bi postopal v skladu s temi navodili. To pomeni, da je kršitev posledica njegove opustitve in mu je zato mogoče očitati hudo malomarnost. Neupravičen izostanek z dela, ki je v izrecnem nasprotju s potrebami delodajalca, pa delodajalec lahko opredeli kot kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki je lahko, če gre za kršitev, storjeno naklepno ali iz hude malomarnosti (kot je v obravnavanem primeru), razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Stranka razen z izrednim pravnim sredstvom ne more doseči spremembe pravnomočne in dokončne odločbe, s katero ji je bila priznana pravica do pokojnine. Tožnica svoje pravice ni uveljavljala z izrednim pravnim sredstvom, pač pa z zahtevo za ponovno odmero (že odmerjene) pokojnine.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – odškodninski spor zaradi nedopustnega ravnanja sodišča – dvom v nepristranskost sodišča
Ni primerno, da bi morali o ravnanju sodnika, ki dela na Okrožnem sodišču v Novi Gorici, odločati njegovi kolegi in bi lahko prišlo do dvoma v nepristranskost sodišča.
dopuščena revizija - izvršba na podlagi menice - neupravičena pridobitev - poplačilo pred pravnomočnostjo kasneje razveljavljenega sklepa o izvršbi na podlagi menice
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je s tem, ko je bil razveljavljen sklep o izvršbi na podlagi menice, na podlagi katerega se je upnik uspel poplačati še pred pravnomočnostjo sklepa, odpadla podlaga v smislu tretjega odstavka 190. člena OZ in je dolžnik zaradi odpadle podlage zato upravičen zahtevati plačilo izterjanega zneska ne glede na morebitno utemeljenost poplačila upnika po pogodbi.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali ima podjemnik retencijsko pravico ne glede na to, ali je njegov dolžnik iz opravljenega posla leasingojemalec ali lastnik predmeta.
predlog za dopustitev revizije – zavrnitev predloga za dopustitev revizije – ugovor zastaranja – vmesna sodba – odstop od sodne prakse
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen ZPP, je Vrhovno sodišče predlog tožene stranke za dopustitev revizije zavrnilo.
dopuščena revizija - gradbena pogodba – odgovornost za napake - odgovornost za solidnost gradbe – notifikacija - obvestilo o napakah in izguba pravic - rok
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravočasnost obvestila o napakah po določbi prvega odstavka 645. člena ZOR odvisna od ravnanja tožeče stranke (naročnika) v predhodnih primerih glede drugih napak pri isti gradbi.
Revizija dopusti o pravnem vprašanju ali je potrebna izrecna potrditev dela po tretjem odstavku 642. člena OZ, da je s tem naročnik zavezan k plačilu, oziroma, ali se lahko šteje, da je delo potrjeno v skladu s tretjim odstavkom 642. člena OZ v primeru, da ga naročnik ni grajal pravočasno oziroma ga je grajal le delno.
- ali je novela ZZVZZ-H posegla v pogodbeno razmerje pravdnih strank, tako da so pogodbena določila v delu provizije (torej nad 0,75 %) avtomatično nična?
- ali je pravilno stališče, da bi glede na pravno situacijo, ki jo je prinesla novela ZZVZZ-H, morali stranki po njeni uveljavitvi skleniti nov (pisni) sporazum glede posredovanja širšega nabora podatkov?
V zadevi, v kateri gre za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev sredstev v zvezi z Javnim razpisom in za pravico do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih subjektov, ne gre za pravico ali obveznost stranke, ki bi bila izražena v denarni vrednosti. Na drugačno odločitev zato ne more vplivati navedba višine sredstev, za katera je revidentka kandidirala z vlogo na Javni razpis.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - podredni tožbeni zahtevek - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Vrednost spornega predmeta je bila ustrezno opredeljena zgolj za primarni zahtevek, ki je pravnomočno zavrnjen in ga toženka ne (more) izpodbijati, za oba podredna zahtevka pa ne, kar pomeni, da toženka nima pravice do revizije zoper izpodbijani del pravnomočne sodbe.
menica - aval – višina terjatve – ugovor iz temeljnega razmerja – menično pooblastilo
Ugovori iz temeljnega razmerja so dopuščeni predvsem v primerih, ko sta menični dolžnik in menični upnik dolžnik in upnik iz temeljnega razmerja. Tožena stranka kot avalist pa, kot to sicer velja praviloma, ni stranka temeljnega posla.
ZKP člen 18, 214, 215, 355, 371, 371/1-8, 371/2. URS člen 29. EKČP člen 6, 6/d-3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - hišna preiskava - odredba za hišno preiskavo - obrazložitev odredbe - utemeljeni razlogi za sum - pravice obrambe - zaslišanje prič - načelo neposrednosti - pravica do zaslišanja obremenilne priče - zaslišanje razbremenilnih prič - zavrnitev dokaznega predloga
Sodišče je obsodbo oprlo v odločilni meri na izjavo anonimnega vira oziroma na izpovedbo policista o tem, kako, kdaj in kaj mu je povedal anonimni vir o tem, kar je slišal o kaznivem dejanju ropa. Po smrti avtorja obremenilne izjave od sodišča ni mogoče zahtevati, da bo obdolžencu omogočilo neposredno soočenje z njim, ga pa to ne odveže dolžnosti, da zagotovi obrambi zadostne možnosti za izpodbijanje verodostojnosti te izjave. Ker gre za ključni obremenilni dokaz, breme zagotavljanja te možnosti ni mogoče v celoti naložiti obrambi (kot v primeru razbremenilnih dokazov), temveč je zagotovitev možnosti uresničevanja pravice obdolženca do soočenja in izpodbijanja resničnosti obremenilnih dokazov tudi dolžnost sodišča. Obsojencu je bila kršena pravica do obrambe, ker mu ni bilo omogočeno izvajanje dokazov, s katerimi je poskušal izpodbiti verodostojnost avtorja in resničnost njegove izjave.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006703
ZKP člen 372, 372-3, 424, 424/1. KZ člen 111, 112, 112/6, 234.
kršitev kazenskega zakona – zastaranje kazenskega pregona – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Če je obsojenec kaznivo dejanje storil z več ravnanji, s katerimi je prepovedano posledico uresničeval postopoma, je začelo teči zastaranje kazenskega pregona z dnem, ko je storil zadnje dejanje.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – izvajanje dokazov v korist obdolženca – odločanje o dokaznem predlogu – zavrnitev dokaznega predloga – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vrhovno sodišče je pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti vezano na dejansko stanje, kot je ugotovljeno v izpodbijani pravnomočni sodbi in ne presoja pravilnosti zaključkov sodišča prve in druge stopnje glede obstoja pravno relevantnih dejstev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016342
OZ člen 111. ZOR člen 132. ZPP člen 339, 339/2-15.
razdrtje pogodbe – učinki razdrtja pogodbe – povrnitev škode zaradi razdrtja pogodbe - odškodnina – prodajna pogodba za stanovanje – originarna pridobitev lastninske pravice v izvršilnem postopku – prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku – domik nepremičnine - vmesna sodba – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost
Razdrtje kupoprodajne pogodbe za stanovanje je (ker je tožeča stranka kot prodajalka svojo obveznost po pogodbi izpolnila naenkrat) učinkoval retroaktivno (ex tunc), kar pomeni, da se vzpostavi stanje pred sklenitvijo pogodbe, torej, da lastninska pravica na spornem stanovanju nikoli ni bila prenesena na toženko.
ZKP člen 371, 371/1-8, 371/2, 372, 372-5, 374, 420, 420/2, 424, 424/1. URS člen 35.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz – prikriti preiskovalni ukrepi - utemeljeni razlogi za sum - okoliščine, iz katerih izhajajo utemeljeni razlogi za sum - veljavnost dokazov, pridobljenih iz tujine – pravica do zasebnosti – odločba o kazenski sankciji – odmera kazni – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Če se je postopek začel v Republiki Avstriji, neodvisno od sodelovanja naših organov oziroma naše države in v skladu z avstrijskimi zakoni, ne gre za presojo skladnosti avstrijske in slovenske zakonodaje in tudi ne za presojo skladnosti ravnanja avstrijskega policista s slovensko zakonodajo na področju Republike Avstrije, ob presoji sodišča, da podatki, ki so jih posredovali avstrijski varnostni organi, zadostujejo dokaznemu standardu utemeljenih razlogov za sum.