določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – nezadovoljstvo z delom sodišča
Vsaka trditev o nezakonitem ravnanju sodnih organov ne more imeti avtomatsko za posledico prenosa krajevne pristojnosti. Tehten razlog v pomenu 67. člena ZPP bi sicer lahko bile okoliščine, ki vzbujajo objektivno upravičen strah pred pristranskostjo sodišča, vendar pa takih ravnanj sodišča toženca ne zatrjujeta.
dovoljenost revizije – brezplačna pravna pomoč – pomembno pravno vprašanje – jasna zakonska določba – očitno nerazumna zadeva – verjeten izgled za uspeh – neizkazane zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago zakonskega besedila.
Le z zatrjevanjem pomena odobritve brezplačne pravne pomoči za uspeh v (pravdnem) postopku, za katerega je revidentka prosila za odobritev te pomoči, ne more izkazati konkretnih posledic izpodbijane odločitve (zavrnitev brezplačne pravne pomoč). Zato s temi navedbami revidentka ni izkazala zelo hudih posledic izpodbijane odločitve.
dovoljenost revizije - izvolitev visokošolskega predavatelja - zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme - neizkazane posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revidentka ni izkazala, da zaradi posledic izpodbijane odločitve ne bi več mogla opravljati drugega dela v okviru svoje izobrazbe in delovnih izkušenj. Predčasna upokojitev in nižja pokojnina pa nista neposredna posledica izpodbijanega akta. Zato po presoji Vrhovnega sodišča ni izkazala zelo hudih posledic izpodbijane odločitve.
ZDRS člen 10, 10/6. ZUP člen 2, 147. ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 5, 5/2, 36, 36/1-4, 77. URS člen 23, 120, 120/3.
sprejem v državljanstvo - prekinitev postopka do pravnomočno končanega kazenskega postopka, ki ni bil uveden - narava državljanstva - odločitev o pravici v smislu 2. člena ZUS-1 - upravni akt
Vsebina obravnavanega sklepa o prekinitvi postopka (ki je vezal prekinitev postopka na pravnomočno končan kazenski postopek, ki po podatkih spisa očitno ni bil uveden v smislu šestega odstavka 10. člena ZDRS) in specifična narava državljanstva kot temeljnega pravnega razmerja do države, ki posamezniku priznava poseben pravni status in na katerega veljavni pravni red navezuje vrsto pravic, daje obravnavanemu sklepu o prekinitvi postopka značaj upravnega akta v smislu 2. člena ZUS-1. S tem sklepom je namreč očitno poseženo v pritožničin pravni položaj v postopku pridobitve državljanstva po določbah ZDRS, s tem pa tudi v njeno pravico do državljanstva.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 225,226. ZUP člen 6, 29, 207, 207/3.
dovoljenost revizije - javni razpisi - vrednostni spor - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - ocenjevanje strokovne komisije - negotovo dejstvo
V obravnavani zadevi gre za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev sredstev v zvezi z Javnim razpisom in za pravico do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na Javni razpis ter posledično za odločanje o izbiri ali neizbiri projektov, ki bodo oziroma ne bodo deležni sofinanciranja iz namenskih sredstev EU in proračuna RS. To pa pomeni, da ne gre za pravico ali obveznost stranke, ki bi bila izražena v denarni vrednosti.
Določbe Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS so jasne in ne potrebujejo razlage, postopek v obravnavani zadevi pa je bil izpeljan skladno z njihovo vsebino in z vsebino določb Javnega razpisa in razpisne dokumentacije ter upoštevaje določbe Zakona o splošnem upravnem postopku.
Odgovor na izpostavljeno vprašanje, ali bi revidentkina vloga glede na oceni dveh ocenjevalk pri tem merilu morala dobiti vmesno število točk, to je 3, izhaja iz razpisne dokumentacije, ki ne določa, da se v primeru različnih točkovanj uporabi vmesno oceno.
Pridobitev sredstev, za katere je revidentka kandidirala na Javnem razpisu, je bilo zanjo negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja z Javnim razpisom določenih pogojev ter ocenjevanja meril, in kot tako pomeni zgolj njeno pričakovanje. Zelo hudih posledic pa ni mogoče izkazovati s tem, da se neko pričakovanje ni uresničilo.
Medtem ko je prevladujoči položaj mogoče opredeliti kot položaj ekonomske moči, ki jo uživa podjetje, kar mu daje moč, da deluje v znatni meri neodvisno od svojih konkurentov, kupcev in potrošnikov, je monopolni položaj mogoče opredeliti kot privilegiran položaj podjetja, v katerem so vsi drugi možni konkurenti izključeni iz konkurence pri prodaji izdelkov ali opravljanju storitev.
Obstoj prevladujočega položaja na upoštevnem trgu je predpogoj za njegovo zlorabo oziroma zloraba prevladujočega položaja na trgu predpostavlja obstoj prevladujočega položaja na trgu.
Pri zaključku, da ima nek subjekt prevladujoč položaj na trgu, gre za pravni zaključek.
Uporaba pravnega pojma prevladujočega položaja (kar je manj od monopolnega položaja) predpostavlja celoten sklop dejstev, ki prevladujoči položaj utemeljujejo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002345
OZ člen 188, 188/1, 188/2, 188/3. ZTVP-1 člen 157, 159, 159/2. ZNVP člen 22, 23, 24, 24/1, 24/2, 25, 25/2, 39, 40, 44, 82, 82/1. ZVOP člen 19. ZPP člen 138/5, 367/5, 490. Sklep o opravljanju poslov z vrednostnimi papirji (1997) člen 24.
povrnitev škode - regresni zahtevek – solidarni dolžniki - delež posameznega solidarno odgovornega dolžnika v škodi – neugotovljiv delež v škodi – kriterij pravičnosti – nematerializirani vrednostni papirji – odgovornost klirinško depotne družbe – odgovornost borzno posredniške družbe – dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – nasprotna tožba – revizija zoper sklep o stroških – zavrženje revizije
Iz besedila 24. člena ZNVP izhaja dolžnost klirinško depotne družbe, da (med drugim) usklajuje podatke centralnega registra o naslovu imetnikov vrednostnih papirjev. Besedilo tega člena določa tudi vir, ki je podlaga za usklajevanje podatkov o naslovu, in sicer register prebivalstva.
Vzpostavitev podrobnejšega sistema s strani klirinško depotne družbe, ki med drugim onemogoča odprtje računa stranke, kadar se podatki o imetniku vrednostnih papirjev ne ujemajo s podatki v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev, je v skladu z ZNVP in njegovim namenom, ki je v zagotovitvi pravne varnosti imetnikov vrednostnih papirjev.
Vrhovno sodišče pritrjuje sodišču druge stopnje, ki je pri uporabi tretjega odstavka 188. člena OZ tehtalo, ali bi bilo po načelu, da pade na vsako stranko enak delež škode, to z vidika pravičnosti za kakšno stranko prehudo breme v razmerju do druge.
pravica do pravnega sredstva - zavrženje pritožbe - pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča o stroških revizije
Iz pravice do pravnega sredstva ne izhaja, da bi zoper odločitev o stroških revizijskega postopka, ki je prvič sprejeta pred Vrhovnim sodiščem, morala biti dopustna pritožba ali drugo pravno sredstvo.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - obrazložitev sodbe
Citiranje zakonskih določb v zvezi z odgovornostjo odgovorne osebe ob drugačnem zatrjevanju zahteve za sodno varstvo ne zadosti zahtevi po obrazložitvi sodne odločbe.
ZJShemRS člen 7, 7/1-2, 17a, 17b. URS člen 2, 67, 74, 154.
ničnost pogodbe – kreditna pogodba - namenska razlaga zakona – pojem kredit
Namenska razlaga zakona omogoča razlago, ki se ne drži (do)besednega, iz besedila na prvi pogled izhajajočega pomena, ne more pa ustvarjati novega pravila, ki bi šlo iz okvirov, ki so začrtani s tem, kar je normodajalec (iz)rekel. Pojem „kredit“ je z upoštevanjem namena zakona mogoče razlagati tudi kot skupno zadolženost.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006734
ZP-1 člen 22, 22/3, 155, 155/2, 156, 156-4, 154-5, 171, 202č. ZKP člen 420, 420/2, 427.
kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja -odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - izrečene kazenske točke - pravnomočnost odločb – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Sodišče samo ni smelo upoštevati dopisa o pravem številu kazenskih točk, saj ga je prejelo po izdaji in pravnomočnosti izpodbijanega sklepa.
temeljna načela obligacijskega prava – načelo vestnosti in poštenja
Iz dogovorov, kot jih je navajala tožeča stranka in iz Pogodbe z dne 10. 4. 2002 ne izhaja iztožljiva obveznost, da bo tožena stranka prodala (vse) odvisne družbe in še posebej ne obveznost, da bo za delnice predala deleže v odvisnih družbah, četudi jih (še) ne bo prodala. Jasen zakonski pogoj za nastanek pravice do zamenjave – ki tudi ne nasprotuje vsebini zatrjevanega dogovora - je prodaja odvisnih družb, do te pa nesporno ni prišlo. Načelo vestnosti in poštenja je nujno potrebno dopolnilo k nepopolni zakonski ali pogodbeni ureditvi obligacijskih razmerij – služi kot podlaga za več kreativnosti pri premagovanju pogodbenih ali zakonskih omejitev in doktrinarnih ovir. Predstavlja nekakšen zasilni ventil tudi glede povsem konkretiziranih – pogodbenih in zakonskih - pravnih pravil. Vendar sodnika ne pooblašča, da v posameznih primerih ravna prosto po pravičnem občutku. Pri razlagi domnevnega dogovora med strankama je pritožbeno sodišče sicer ravnalo po lastnem „pravičnem občutku“, vendar ni le razložilo pogodbenega pravnega pravila, ampak je ustvarilo novo pravilo.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006736
ZP-1 člen 169, 169/1, 171, 202d, 202d/8, 202e, 202f. ZKP člen 420, 420/1.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja – preklic odložitve – dokazilo o vključitvi v ustrezen program – vrnitev v prejšnje stanje - zahteva za varstvo zakonitosti – smiselna uporaba ZKP – dovoljenost zahteve – druga odločba
Višje sodišče je
v postopku odločanja o preklicu izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja na vlogo storilca, naslovljeno pritožba,
smiselno uporabilo institut vrnitve v prejšnje stanje in sklep prvostopenjskega sodišča razveljavilo.
Določba prvega odstavka 420. člena ZKP se v prekrškovnem postopku smiselno ne uporablja.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - PRAVO SVETA EVROPE
VS2006638
ZP-1 člen 57a, 57a/4, 57a/5, 65, 65/4, 155, 155/2. URS člen 22, 29. EKČP člen 6.
plačilni nalog - ugovor - zahteva za sodno varstvo - možnost izjave o prekršku - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - pravice obdolženca - dokazni postopek - izvajanje dokazov v korist obdolženca - ustna obravnava
Izvedba dokaznega postopka, ob zagotovitvi vseh jamstev iz 6. člena EKČP oziroma 29. člena Ustave, je v postopku z zahtevo za sodno varstvo pogojena predvsem z naravo vprašanja, ki ga kršitelj obrazloženo izpostavlja v vloženi zahtevi za sodno varstvo.
Ni ključno, ali kršitelj v zahtevi za sodno varstvo tudi izrecno zahteva opravo ustne obravnave oziroma predlaga svoje zaslišanje ali izvajanje dokazov. V primerih, ko je ustni postopek zaradi narave izpostavljenega vprašanja obvezen (zlasti, če so edina podlaga za kaznovanje storilca opažanja policistov, storilec pa izpodbija verodostojnost njihovih ugotovitev), je mogoče odločiti na podlagi podatkov spisa le, če se kršitelj pravici do ustne obravnave nedvoumno odpove.
zastaranje postopka o prekršku - zastaranje pregona - pretrganje zastaranja - domneva odgovornosti lastnika vozila - poziv lastniku vozila za podatke o vozniku - kršitev materialnih določb zakona - ustavitev postopka
Zakonsko besedilo „ki meri na pregon storilca prekrška“ je treba razlagati ne samo kot dejanje, ki meri na pregon tistega, ki bo na koncu pravnomočno spoznan za storilca prekrška, ampak kot vsako dejanje, ki ga je treba izvesti, da lahko organ odloči o obstoju konkretnega storjenega prekrška, ugotovi storilca tega prekrška, odloči o njegovi odgovornosti ter mu izreče sankcijo.
URS člen 69. ZUreP-1 člen 92, 92/1, 104, 104/2, 104/3, 105, 105/1, 106, 107. ZJC člen 3, 3/1.
razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - nadomestilo v naravi - nadomestna nepremičnina - enakovredna nadomestna nepremičnina - sporazum o odškodnini ali nadomestilu - gradnja ceste - trditveno in dokazno breme - javno dobro
Na nepremičninah, ki jih je tožeča stranka prevzela v upravljanje in vzdrževanje, in za katere tožena stranka trdi, da predstavljajo odškodnino v naravi, tožeča stranka ni pridobila lastninske pravice. Upoštevaje določbe ZUreP-1 o nadomestilu v naravi to vodi v zaključek, da s prevzemom nepremičnin v upravljanje in vzdrževanje pravici tožeče stranke kot razlastitvene zavezanke do enakovredne nadomestne nepremičnine ni bilo zadoščeno.
S pojmom „odškodnina“ je v postopkih razlastitve praviloma mišljen denarni ekvivalent nadomestila v naravi. Je pa kot odškodnino vsekakor mogoče šteti tudi prenos nepremičnin v upravljanje in vzdrževanje, če tak prenos za razlastitvenega zavezanca predstavlja korist, še posebej, če je takšno korist mogoče ovrednotiti v denarju.
dovoljenost revizije – zastopanje v revizijskem postopku - pooblastilo za vložitev revizije – novo pooblastilo – posebno pooblastilo zavrženje revizije
Ker pooblastilo ni izdano po drugostopenjski sodbi, ni novo; iz njega pa tudi ne izhaja, da bi stranka pooblaščenko pooblaščala prav za vložitev izrednega pravnega sredstva.
Sodišče pazi na obstoj upravičenosti za zastopanje po uradni dolžnosti ves čas postopka (80. člen ZPP). Ker revizija ni dovoljena, jo je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 374. člena ZPP zavrglo.
sposobnost biti stranka – izbris iz sodnega registra – prenehanje družbe zaradi stečaja – prenehanje družbe brez pravnih naslednikov – zavrženje revizije
Po določbi 80. člena ZPP mora sodišče (med drugim) ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka. Tako je dolžno postopati tudi Vrhovno sodišče. Ob ugotovitvi, da je tožena stranka z izbrisom iz sodnega registra prenehala (in da zaradi zaključka stečaja nima pravnih naslednikov), je odpadla procesna predpostavka za meritorno obravnavanje revizije.