zahteva za varstvo zakonitosti – dedič kot upnik zapustnika - konfuzija – odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - kaduciteta - odgovornost države za zapustnikove dolgove
Zapuščino vselej sestavlja le aktiva, torej pravice, ki imajo neko denarno vrednost. Predmet dedovanja namreč ni čista zapuščina, torej razlika med aktivo in pasivo, zato sodišče v sklepu o dedovanju tudi ne ugotovi zapustnikovih dolgov. Ti predstavljajo le breme tistega, ki postane dedič. To pomeni, da kakor hitro obstaja neko premoženje, obstaja tudi zapuščina, ne glede na višino obveznosti. Zato pripade dediču v celoti, je pa dedič odgovoren za zapustnikove dolgove, vendar le do višine vrednosti podedovanega premoženja (142. člen ZD). Vrednost zapuščine se ocenjuje v trenutku zapustnikove smrti, takrat ko preide v last dediča, kasnejše spremembe v vrednosti zapuščine pa se ne upoštevajo.
Napačno je stališče sodišč prve in druge stopnje, da v primeru, če je dedič obenem tudi upnik zapustnika, njegova terjatev zaradi konfuzije ugasne. Do združitve ne pride prav zato, ker je učinek odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove omejen. Dedič zato lahko poplača terjatev, ki jo ima do zapustnika, iz podedovanega premoženja, drugim upnikom pa odgovarja še za razliko med vrednostjo svoje poplačane terjatve in vrednostjo podedovanega premoženja. Opozoriti je treba, da dedičeva odgovornost za zapustnikove dolgove preneha šele, ko dejansko poplača terjatve upnikov ali/in svojo terjatev do višine vrednosti vsega podedovanega premoženja. Dokazno breme o obstoju terjatev, o njihovem poplačilu in o višini vrednosti podedovanega premoženja pa je seveda na dediču. Vse povedano v celoti velja tudi za državo v primeru kaducitete.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 225,226. ZUP člen 6, 29, 207, 207/3.
dovoljenost revizije - javni razpisi - vrednostni spor - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - ocenjevanje strokovne komisije - negotovo dejstvo
V obravnavani zadevi gre za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev sredstev v zvezi z Javnim razpisom in za pravico do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na Javni razpis ter posledično za odločanje o izbiri ali neizbiri projektov, ki bodo oziroma ne bodo deležni sofinanciranja iz namenskih sredstev EU in proračuna RS. To pa pomeni, da ne gre za pravico ali obveznost stranke, ki bi bila izražena v denarni vrednosti.
Določbe Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS so jasne in ne potrebujejo razlage, postopek v obravnavani zadevi pa je bil izpeljan skladno z njihovo vsebino in z vsebino določb Javnega razpisa in razpisne dokumentacije ter upoštevaje določbe Zakona o splošnem upravnem postopku.
Odgovor na izpostavljeno vprašanje, ali bi revidentkina vloga glede na oceni dveh ocenjevalk pri tem merilu morala dobiti vmesno število točk, to je 3, izhaja iz razpisne dokumentacije, ki ne določa, da se v primeru različnih točkovanj uporabi vmesno oceno.
Pridobitev sredstev, za katere je revidentka kandidirala na Javnem razpisu, je bilo zanjo negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja z Javnim razpisom določenih pogojev ter ocenjevanja meril, in kot tako pomeni zgolj njeno pričakovanje. Zelo hudih posledic pa ni mogoče izkazovati s tem, da se neko pričakovanje ni uresničilo.
dovoljenost revizije – brezplačna pravna pomoč – pomembno pravno vprašanje – jasna zakonska določba – očitno nerazumna zadeva – verjeten izgled za uspeh – neizkazane zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago zakonskega besedila.
Le z zatrjevanjem pomena odobritve brezplačne pravne pomoči za uspeh v (pravdnem) postopku, za katerega je revidentka prosila za odobritev te pomoči, ne more izkazati konkretnih posledic izpodbijane odločitve (zavrnitev brezplačne pravne pomoč). Zato s temi navedbami revidentka ni izkazala zelo hudih posledic izpodbijane odločitve.
ZDRS člen 10, 10/6. ZUP člen 2, 147. ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 5, 5/2, 36, 36/1-4, 77. URS člen 23, 120, 120/3.
sprejem v državljanstvo - prekinitev postopka do pravnomočno končanega kazenskega postopka, ki ni bil uveden - narava državljanstva - odločitev o pravici v smislu 2. člena ZUS-1 - upravni akt
Vsebina obravnavanega sklepa o prekinitvi postopka (ki je vezal prekinitev postopka na pravnomočno končan kazenski postopek, ki po podatkih spisa očitno ni bil uveden v smislu šestega odstavka 10. člena ZDRS) in specifična narava državljanstva kot temeljnega pravnega razmerja do države, ki posamezniku priznava poseben pravni status in na katerega veljavni pravni red navezuje vrsto pravic, daje obravnavanemu sklepu o prekinitvi postopka značaj upravnega akta v smislu 2. člena ZUS-1. S tem sklepom je namreč očitno poseženo v pritožničin pravni položaj v postopku pridobitve državljanstva po določbah ZDRS, s tem pa tudi v njeno pravico do državljanstva.
dovoljenost revizije - izvolitev visokošolskega predavatelja - zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme - neizkazane posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revidentka ni izkazala, da zaradi posledic izpodbijane odločitve ne bi več mogla opravljati drugega dela v okviru svoje izobrazbe in delovnih izkušenj. Predčasna upokojitev in nižja pokojnina pa nista neposredna posledica izpodbijanega akta. Zato po presoji Vrhovnega sodišča ni izkazala zelo hudih posledic izpodbijane odločitve.
ZJShemRS člen 7, 7/1-2, 17a, 17b. URS člen 2, 67, 74, 154.
ničnost pogodbe – kreditna pogodba - namenska razlaga zakona – pojem kredit
Namenska razlaga zakona omogoča razlago, ki se ne drži (do)besednega, iz besedila na prvi pogled izhajajočega pomena, ne more pa ustvarjati novega pravila, ki bi šlo iz okvirov, ki so začrtani s tem, kar je normodajalec (iz)rekel. Pojem „kredit“ je z upoštevanjem namena zakona mogoče razlagati tudi kot skupno zadolženost.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - obrazložitev sodbe
Citiranje zakonskih določb v zvezi z odgovornostjo odgovorne osebe ob drugačnem zatrjevanju zahteve za sodno varstvo ne zadosti zahtevi po obrazložitvi sodne odločbe.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - PRAVO SVETA EVROPE
VS2006638
ZP-1 člen 57a, 57a/4, 57a/5, 65, 65/4, 155, 155/2. URS člen 22, 29. EKČP člen 6.
plačilni nalog - ugovor - zahteva za sodno varstvo - možnost izjave o prekršku - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - pravice obdolženca - dokazni postopek - izvajanje dokazov v korist obdolženca - ustna obravnava
Izvedba dokaznega postopka, ob zagotovitvi vseh jamstev iz 6. člena EKČP oziroma 29. člena Ustave, je v postopku z zahtevo za sodno varstvo pogojena predvsem z naravo vprašanja, ki ga kršitelj obrazloženo izpostavlja v vloženi zahtevi za sodno varstvo.
Ni ključno, ali kršitelj v zahtevi za sodno varstvo tudi izrecno zahteva opravo ustne obravnave oziroma predlaga svoje zaslišanje ali izvajanje dokazov. V primerih, ko je ustni postopek zaradi narave izpostavljenega vprašanja obvezen (zlasti, če so edina podlaga za kaznovanje storilca opažanja policistov, storilec pa izpodbija verodostojnost njihovih ugotovitev), je mogoče odločiti na podlagi podatkov spisa le, če se kršitelj pravici do ustne obravnave nedvoumno odpove.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006736
ZP-1 člen 169, 169/1, 171, 202d, 202d/8, 202e, 202f. ZKP člen 420, 420/1.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja – preklic odložitve – dokazilo o vključitvi v ustrezen program – vrnitev v prejšnje stanje - zahteva za varstvo zakonitosti – smiselna uporaba ZKP – dovoljenost zahteve – druga odločba
Višje sodišče je
v postopku odločanja o preklicu izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja na vlogo storilca, naslovljeno pritožba,
smiselno uporabilo institut vrnitve v prejšnje stanje in sklep prvostopenjskega sodišča razveljavilo.
Določba prvega odstavka 420. člena ZKP se v prekrškovnem postopku smiselno ne uporablja.
temeljna načela obligacijskega prava – načelo vestnosti in poštenja
Iz dogovorov, kot jih je navajala tožeča stranka in iz Pogodbe z dne 10. 4. 2002 ne izhaja iztožljiva obveznost, da bo tožena stranka prodala (vse) odvisne družbe in še posebej ne obveznost, da bo za delnice predala deleže v odvisnih družbah, četudi jih (še) ne bo prodala. Jasen zakonski pogoj za nastanek pravice do zamenjave – ki tudi ne nasprotuje vsebini zatrjevanega dogovora - je prodaja odvisnih družb, do te pa nesporno ni prišlo. Načelo vestnosti in poštenja je nujno potrebno dopolnilo k nepopolni zakonski ali pogodbeni ureditvi obligacijskih razmerij – služi kot podlaga za več kreativnosti pri premagovanju pogodbenih ali zakonskih omejitev in doktrinarnih ovir. Predstavlja nekakšen zasilni ventil tudi glede povsem konkretiziranih – pogodbenih in zakonskih - pravnih pravil. Vendar sodnika ne pooblašča, da v posameznih primerih ravna prosto po pravičnem občutku. Pri razlagi domnevnega dogovora med strankama je pritožbeno sodišče sicer ravnalo po lastnem „pravičnem občutku“, vendar ni le razložilo pogodbenega pravnega pravila, ampak je ustvarilo novo pravilo.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006734
ZP-1 člen 22, 22/3, 155, 155/2, 156, 156-4, 154-5, 171, 202č. ZKP člen 420, 420/2, 427.
kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja -odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - izrečene kazenske točke - pravnomočnost odločb – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Sodišče samo ni smelo upoštevati dopisa o pravem številu kazenskih točk, saj ga je prejelo po izdaji in pravnomočnosti izpodbijanega sklepa.
pravica do pravnega sredstva - zavrženje pritožbe - pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča o stroških revizije
Iz pravice do pravnega sredstva ne izhaja, da bi zoper odločitev o stroških revizijskega postopka, ki je prvič sprejeta pred Vrhovnim sodiščem, morala biti dopustna pritožba ali drugo pravno sredstvo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002345
OZ člen 188, 188/1, 188/2, 188/3. ZTVP-1 člen 157, 159, 159/2. ZNVP člen 22, 23, 24, 24/1, 24/2, 25, 25/2, 39, 40, 44, 82, 82/1. ZVOP člen 19. ZPP člen 138/5, 367/5, 490. Sklep o opravljanju poslov z vrednostnimi papirji (1997) člen 24.
povrnitev škode - regresni zahtevek – solidarni dolžniki - delež posameznega solidarno odgovornega dolžnika v škodi – neugotovljiv delež v škodi – kriterij pravičnosti – nematerializirani vrednostni papirji – odgovornost klirinško depotne družbe – odgovornost borzno posredniške družbe – dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – nasprotna tožba – revizija zoper sklep o stroških – zavrženje revizije
Iz besedila 24. člena ZNVP izhaja dolžnost klirinško depotne družbe, da (med drugim) usklajuje podatke centralnega registra o naslovu imetnikov vrednostnih papirjev. Besedilo tega člena določa tudi vir, ki je podlaga za usklajevanje podatkov o naslovu, in sicer register prebivalstva.
Vzpostavitev podrobnejšega sistema s strani klirinško depotne družbe, ki med drugim onemogoča odprtje računa stranke, kadar se podatki o imetniku vrednostnih papirjev ne ujemajo s podatki v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev, je v skladu z ZNVP in njegovim namenom, ki je v zagotovitvi pravne varnosti imetnikov vrednostnih papirjev.
Vrhovno sodišče pritrjuje sodišču druge stopnje, ki je pri uporabi tretjega odstavka 188. člena OZ tehtalo, ali bi bilo po načelu, da pade na vsako stranko enak delež škode, to z vidika pravičnosti za kakšno stranko prehudo breme v razmerju do druge.
Medtem ko je prevladujoči položaj mogoče opredeliti kot položaj ekonomske moči, ki jo uživa podjetje, kar mu daje moč, da deluje v znatni meri neodvisno od svojih konkurentov, kupcev in potrošnikov, je monopolni položaj mogoče opredeliti kot privilegiran položaj podjetja, v katerem so vsi drugi možni konkurenti izključeni iz konkurence pri prodaji izdelkov ali opravljanju storitev.
Obstoj prevladujočega položaja na upoštevnem trgu je predpogoj za njegovo zlorabo oziroma zloraba prevladujočega položaja na trgu predpostavlja obstoj prevladujočega položaja na trgu.
Pri zaključku, da ima nek subjekt prevladujoč položaj na trgu, gre za pravni zaključek.
Uporaba pravnega pojma prevladujočega položaja (kar je manj od monopolnega položaja) predpostavlja celoten sklop dejstev, ki prevladujoči položaj utemeljujejo.
ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22, 25.
pravica do izjave v postopku - pravica do pritožbe – dokazovanje - informativni dokaz – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Neizvedbo predlaganih dokazov je prvič ustrezno obrazložilo šele pritožbeno sodišče, pri čemer ni šlo za situacijo, ko bi se dokazni predlogi nanašali na dejstva, ki (z vidika pravne kvalifikacije spora) ne bi bila pravno relevantna. Pri utemeljitvi zavrnitve dokaznih predlogov se je namreč pritožbeno sodišče sklicevalo bodisi na dokazanost dejstev na podlagi že izvedenih dokazov (pri zavrnitvi postavitve izvedenca) bodisi na njihovo neprimernost (nesubstanciranost – pri zavrnitvi zaslišanja prič). Na ta način je bila revidentka onemogočena, da v pritožbi izrazi (morebitno) nestrinjanje z razlogi zavrnitve dokaznih predlogov in da njene razloge preizkusi drugostopenjsko sodišče. Opisano postopanje pritožbenega sodišča zato predstavlja kršitev tožničine pravice do pritožbe (25. člen Ustave RS).
Obe stranki sta podpisali isti dokument in s tem izrazili enako voljo. Sporazum, tako kot je izjavljen, ne pušča dvomov o naravi, podlagi in predmetu (medsebojnih) obveznosti. Sodišče druge stopnje je ugotovilo in prepričljivo utemeljilo, da tudi do razhajanja med revidentkino oblikovano in s sporazumu izjavljeno voljo ni moglo priti.
Predhodno vprašanje je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice ali pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločba o glavni stvari. V obravnavani zadevi pa odločitev o glavni stvari ni odvisna od rešitve tovrstnega vprašanja, pač pa od ugotovitve obstoja ali neobstoja določenega dejstva. Bistvena za obravnavano zadevo je namreč rešitev dejanskega vprašanja, to je vprašanja izpolnitve oziroma neizpolnitve odložnega pogoja, ali je prva toženka prejela namenska sredstva, ki naj bi ji jih plačal drugi toženec, ali ne.
zastaranje postopka o prekršku - zastaranje pregona – absolutno zastaranje – pravnomočnost - vročanje odločb sodišča o zahtevi za sodno varstvo – vročanje pooblaščencu
S tem, ko je prekrškovni organ sodbo odpravil na naslov kršitelja, namesto na naslov njegovega zagovornika, je sicer kršil določbo tretjega odstavka 88. člena ZUP, ni pa ta kršitev povzročila absolutnega zastaranja kazenskega pregona, saj
je bilo kršitelju kljub temu omogočeno, da se pred potekom absolutnega zastaralnega roka z odločbo seznani.
zastaranje postopka o prekršku - zastaranje pregona - pretrganje zastaranja - domneva odgovornosti lastnika vozila - poziv lastniku vozila za podatke o vozniku - kršitev materialnih določb zakona - ustavitev postopka
Zakonsko besedilo „ki meri na pregon storilca prekrška“ je treba razlagati ne samo kot dejanje, ki meri na pregon tistega, ki bo na koncu pravnomočno spoznan za storilca prekrška, ampak kot vsako dejanje, ki ga je treba izvesti, da lahko organ odloči o obstoju konkretnega storjenega prekrška, ugotovi storilca tega prekrška, odloči o njegovi odgovornosti ter mu izreče sankcijo.