ODŠKODNINSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016335
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah) člen 12. ZVPot. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
Marca 2006, ko naj bi po trditvah tožnikov toženka zavajajoče oglaševala, rok za implementacijo Direktive o nepoštenih poslovnih praksah še ni potekel, zato navedena direktiva še ni mogla imeti neposrednega učinka. Zastavljeno vprašanje predpostavlja drugačno dejansko stanje, kot pa je bilo pravnomočno ugotovljeno, zato ne gre za pomembno pravno vprašanje, ki bi moglo vplivati na odločitev v konkretni zadevi.
Normalen tek stvari v pomenu tretjega odstavka 168. člena OZ je poslovanje v takšnem obsegu, kot ga lahko predvidevamo glede na poslovanje v preteklih obdobjih povečanem (oz. zmanjšanem) za stopnjo rasti (nazadovanja) tega poslovanja v preteklih obdobjih. V sodni praksi VS RS (primerjaj II Ips 102/2011, II Ips 300/2006 in II Ips 532/2007) je že razčiščeno, da se v primeru, ko se je tožeča stranka že pred škodnim dogodkom ukvarjala z enako dejavnostjo, obseg izgubljenega dobička ugotavlja na podlagi podatkov o preteklem poslovanju. Tožnikova trditvena podlaga ni zadostna, saj tožnik ni navedel ničesar o tem, kakšen prihodek in dobiček je ustvaril v preteklosti. Novejša sodna praksa VS RS (primerjaj II Ips 102/2011, II Ips 234/2005, II Ips 300/2006 in II Ips 532/2007) nalaga tožeči stranki trditveno breme tako glede prihodkov kot odhodkov.
Ker tožnik ni zadostil svojemu trditvenemu bremenu, se ne more šteti, da je toženka tožbeni zahtevek priznala oziroma da je priznala dejstva, ki jih tožnik ni navedel. Stranka je oproščena svoje dolžnosti, da se izjavi, če so tožbene navedbe nasprotne stranke nesklepčne.
STANOVANJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016338
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 929, 92971. SZ-1 člen 48, 48/2, 50.
dopuščena revizija – izpolnitev obveznosti iz zavarovalne pogodbe - upravljanje večstanovanjske stavbe – pooblastila upravnika večstanovanjske stavbe – izplačilo zavarovalnine upravniku - soglasje etažnega lastnika – zavarovalnina za posamezne dele stavbe
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja pooblastila upravnika za sprejem izpolnitve zavarovalnine.
Primarni namen, ki ga zasleduje sodišče z odreditvijo pripora zaradi obstoja ponovitvene nevarnosti, je zagotavljanje varnosti ljudi - pri tem upošteva potrebe in koristi obdolženca samo toliko, kolikor je mogoče z izbranim ukrepom ta namen doseči.
URS člen 22. ZPP člen 13, 339, 339/2, 339/2-8, 370, 370/3, 371, 371/1, 377, 384, 384/1, 384/4. ZLPP člen 48, 48a, 48b, 48c, 50, 50/2. ZZPLP člen 8. ZLPPOD člen 4, 4/1, 8, 8/1, 8/2, 8/3, 8/4, 8/5. ZOR člen 104. ZIS člen 2, 51.
pravica do enakega varstva pravic - pravica do kontradiktornega postopka - pravica do izjave v postopku - udeležba drugih oseb v pravdi - intervencija - obvestitev drugega o pravdi - pravnomočnost - subjektivne meje pravnomočnosti - širjenje subjektivnih meja pravnomočnosti - predhodno vprašanje - načelo prirejenosti postopkov - upravni postopek - vezanost na upravni akt - lastninjenje - oškodovanje družbenega premoženja - postopek revizije - odločanje Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (APPNI) - odločba APPNI - ukrepi APPNI - trajne vloge delavcev - znižanje trajnih vlog - ničnost trajnih vlog - lastninsko preoblikovanje PPIS - sprememba kapitalskih deležev fizičnih oseb v obveznosti družbe - valorizacija in obrestovanje - igre na srečo - posebne igre na srečo - igralnica - razporejanje dobička od iger na srečo - pravna podlaga - samoupravni sporazum - vlaganja za pospeševanje turizma - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - izredna pravna sredstva - revizija - obseg preizkusa - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških – zavrženje revizije
Igralnice imajo po določbah ZIS naravo posebne turistične ponudbe in so močno povezane z razvojem turističnega gospodarstva posameznih območij. Glede na takšno izhodišče je v ZIS postavljeno načelo, da se ves dobiček igralnic usmerja v vlaganja za pospeševanje turizma. Če akt iz 51. člena ZIS ni sprejet, prosto razpolaganje z dobičkom igralnice ni mogoče.
ZPP člen 285, 286, 323, 339, 339/2-8, 339/2-11. OZ člen 131, 131/1.
povrnitev nepremoženjske škode – pojem nevarne dejavnosti in nevarne stvari - krivdna odgovornost – skrbnost povprečnega človeka – podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost - poškodba zaradi padca rampe
Čiščenje okrog razkladalne rampe ni nevarna dejavnost, stoječa rampa, katere lopute se ne premikajo, pa ni nevarna stvar, zato gre v obravnavani zadevi za presojo krivdne (in ne objektivne) odgovornosti toženkinega zavarovanca.
Tožnik je odgovoren za nastalo škodo, saj ni dokazal, da je bila odsotnost varnostnih zatičev rampe vzrok za njen padec. Ni ravnal s skrbnostjo povprečnega človeka, saj se je z dvigovanjem loput lotil dela, za katerega ni bil pooblaščen, pri čiščenju okrog predmeta, ki se ga dvigne s silo na določeno pozicijo, pa ni upošteval varnostne razdalje, ampak je čistil v območju njegovega padca, čeprav je bil pravilno in obsežno izobražen iz varnosti pri delu in je vedel, da so lopute težke.
ZDDV-1 člen 1, 63, 63/1, 67, 67/1-a, 82. ZUS-1 člen 93, 93/1. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. 11. 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost členi 2, 2/1a, 2/1c, 167, 168, 168/1a, 178, 220, 226.
davek na dodano vrednost - odbitek vstopnega DDV - missing trader - neplačujoč gospodarski subjekt - pogoji za priznanje pravice do odbitka DDV - verodostojne listine - dejanska oprava storitve - vedenje o goljufivih transakcijah - neobrazloženost sodbe - ugoditev reviziji
V primeru, ko davčni zavezanec predloži ustrezne račune drugega gospodarskega subjekta in je storitev oziroma dobava blaga opravljena (pri čemer niti ni vedno pomembno, ali je dobavo oziroma storitev opravil izdajatelj računa, njegov podizvajalec, ali nekdo drug), in je blago oziroma storitev namenjena za nadaljnje obdavčene transakcije davčnega zavezanca, je pravico do odbitka vstopnega DDV mogoče zavrniti le, če davčni organ na podlagi objektivnih okoliščin dokaže, da je naslovnik računa vedel oziroma bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi. Do tega vprašanja pa se prvostopenjsko sodišče v izpodbijani sodni ni opredelilo.
Skupni namen pogodbenih strank je bil začasno urediti pravni položaj tožnika po prenehanju dolgoročne zakupne pogodbe. Sporna določba 11. člena zakupne pogodbe št. ... ni nejasna, temveč v direktnem nasprotju z ugotovljenim skupnim namenom pogodbenikov.
zahteva za varstvo zakonitosti – dedič kot upnik zapustnika - konfuzija – odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - kaduciteta - odgovornost države za zapustnikove dolgove
Zapuščino vselej sestavlja le aktiva, torej pravice, ki imajo neko denarno vrednost. Predmet dedovanja namreč ni čista zapuščina, torej razlika med aktivo in pasivo, zato sodišče v sklepu o dedovanju tudi ne ugotovi zapustnikovih dolgov. Ti predstavljajo le breme tistega, ki postane dedič. To pomeni, da kakor hitro obstaja neko premoženje, obstaja tudi zapuščina, ne glede na višino obveznosti. Zato pripade dediču v celoti, je pa dedič odgovoren za zapustnikove dolgove, vendar le do višine vrednosti podedovanega premoženja (142. člen ZD). Vrednost zapuščine se ocenjuje v trenutku zapustnikove smrti, takrat ko preide v last dediča, kasnejše spremembe v vrednosti zapuščine pa se ne upoštevajo.
Napačno je stališče sodišč prve in druge stopnje, da v primeru, če je dedič obenem tudi upnik zapustnika, njegova terjatev zaradi konfuzije ugasne. Do združitve ne pride prav zato, ker je učinek odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove omejen. Dedič zato lahko poplača terjatev, ki jo ima do zapustnika, iz podedovanega premoženja, drugim upnikom pa odgovarja še za razliko med vrednostjo svoje poplačane terjatve in vrednostjo podedovanega premoženja. Opozoriti je treba, da dedičeva odgovornost za zapustnikove dolgove preneha šele, ko dejansko poplača terjatve upnikov ali/in svojo terjatev do višine vrednosti vsega podedovanega premoženja. Dokazno breme o obstoju terjatev, o njihovem poplačilu in o višini vrednosti podedovanega premoženja pa je seveda na dediču. Vse povedano v celoti velja tudi za državo v primeru kaducitete.
Z zavrnitvijo tega dokaznega predloga ni kršilo pravil pravdnega postopka, saj mora v skladu z 254. členom ZPP sodišče ponoviti dokaz z istim ali drugim izvedencem zgolj v primerih, ko ugotovi, da je izvedenčev izvid nejasen, nepopoln ali v nasprotju sam s sabo ali z raziskanimi okoliščinami, da so v izvedenčevem mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti oziroma če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, pa se pomanjkljivosti ne dejo odpraviti z novim zaslišanjem. Ker sodišče prve stopnje omenjenih pomanjkljivosti izvedenskega mnenja ali utemeljenega dvoma o njegovi pravilnosti ni ugotovilo, ni bilo dolžno postaviti novega izvedenca.
dovoljena revizija iz vrednostnega razloga - denacionalizacija - povračilo vlaganj - obseg povračila - pogoji povračila - začetek teka obresti
Po izrecni določbi sedmega odstavka 25. člena ZDen lahko fizične osebe povračilo vlaganj zahtevajo brez omejitev iz prejšnjih odstavkov in v celoti. To pomeni, da zanje ne veljajo omejitve o minimalnem obsegu povečane vrednosti nepremičnine iz četrtega in petega odstavka 25. člena ZDen in da imajo pravico do celotnega povračila tistih vlaganj, ki so povečala vrednost nepremičnine.
Glede na to, da je podržavljeno premoženje, v katerega je revidentka kot najemnica podržavljenih prostorov vlagala, na denacionalizacijske upravičence prešlo s pravnomočno odločbo o denacionalizaciji več kot deset (skoraj štirinajst) let pred izdajo izpodbijane odločbe o povračilu odškodnine zaradi vlaganj, je organ, tudi upoštevaje višino na podlagi sedmega odstavka 25. člena ZDen priznane odškodnine, dolžan preizkusiti, ali so še podani razlogi za uporabo ureditve v korist denacionalizacijskih upravičencev iz tretjega odstavka 25. člena ZDen, ki jih v odločbi U-I-129/95 navaja Ustavno sodišče, to je v obliki odloženega plačila, v okviru katere imajo obresti funkcijo nadomestila za uporabo denarja v pogojih časovno odloženega izplačevanja odškodnine.
odločitev o varstvu in vzgoji otroka - določitev preživnine – nadstandardna višina preživnine – prebivališče otroka – potrebe preživninskega upravičenca – zmožnosti preživninskega zavezanca – koristi otroka – omejitev višine preživnine – zmotna uporaba materialnega prava - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - trditveno breme - dokazno breme - nesporna dejstva - prekluzija - navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov - ius novorum v sporih med starši in otroki - preiskovalno načelo - odločanje o preživnini po uradni dolžnosti - meje pritožbenega preizkusa - preskakovanje pravnih sredstev - obseg revizijskega preizkusa
Preživnina ni omejena le na zadovoljevanje potreb, glede katerih je izkazana določena stopnja nujnosti, temveč mora kriti vse potrebe, ki so otroku v korist. Če obstojijo zadostna sredstva za njihovo zadovoljevanje, je mogoče sklep, da nekaterih otrokovih potreb ni treba zadovoljevati oziroma jih je treba zadovoljevati le v manjši meri, napraviti le ob dodatnih in utemeljenih razlogih, da to otroku ne bi bilo v korist, takšna presoja pa je mogoča le z upoštevanjem vseh okoliščin primera.
Z revizijo se izpodbija drugostopenjska sodba, zato v njej ni mogoče uveljavljati okoliščin izven meja pritožbenega preizkusa.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – hitrejše in lažje obravnavanje zadeve
Tožnici je zagotovljeno sodno varstvo, saj poteka pravdni postopek kontinuirano, ni pa izkazano, da bi se postopek pri drugem sodišču lahko opravil lažje ali hitreje.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – zahteva zoper zavrženje zahteve za obnovo postopka za preklic pogojne obsodbe – obnova kazenskega postopka – postopek za preklic pogojne obsodbe
Z izpodbijanima odločbama sodišča prve in druge stopnje je bilo odločeno o možnosti vložitve izrednega pravnega sredstva obnove postopka glede posebnega postopka preklica pogojne obsodbe, zoper tako odločitev pa ni dopustno vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. EZ člen 64n. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov.
energetika - električna energija iz obnovljivih virov energije - finančna pomoč za tekoče poslovanje - znižanje nespremenljivega dela referenčnih stroškov - subvencije - državne pomoči - pomoči po pravilu „de minimis“ - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Podlago za poseg v odločbo o dodelitvi podpore in posledično za zmanjšanje podpore je torej vseboval zakon (EZ-C), katerega določbe so pričele veljati in se uporabljati še pred vložitvijo vloge za dodelitev podpore, in ne Uredba, s katero je Vlada RS le podrobneje predpisala višino in trajanje posamezne vrste podpore, pogoje za pridobitev podpore, način pridobitve podpore in druga vprašanja podeljevanja in koriščenja podpore (deveti odstavek 64.n člena EZ). Uporabljane določbe EZ in Uredbe so jasne in ne sprožajo dilem.
V času odločanja upravnih organov veljavna 24. alineja 2. člena Uredbe je določala, da so subvencije po tej Uredbi prejete državne pomoči, kot so opredeljene v 2. členu ZSDrP. Že z branjem zakonskega besedila te določbe ZSDrP, ki torej govori o prejetih državnih pomočeh (in ne le o državnih pomočeh iz 1. alineje tega člena ZSDrP), je mogoče odgovoriti na vprašanje, ki ga izpostavlja revident, torej da so subvencije vse prejete državne pomoči.
Samo dejstvo, da sta bila sodnika toženčeva mentorja v času pripravništva, ne da bi bile zatrjevane in izkazane kakršnekoli dodatne okoliščine, pri javnosti ne more ustvariti vtisa, da je omajana nevtralnost sodnikov.
Ker je organ z odločbo z dne 7. 1. 2002, izdano v postopku obnove odločbe z dne 10. 5. 1995, o državljanstvu prejšnje lastnice odločil drugače kot pred tem z odločbo z dne 10. 5. 1995, ni pa hkrati odločil tudi o tem, ali se odločba z dne 10. 5. 1995 odpravi ali razveljavi, bi moral to pomanjkljivost odpraviti z izpodbijano odločbo, izdano v postopku obnove odločbe z dne 7. 1. 2002.
Odločba se lahko izreče za nično le iz razlogov, ki so taksativno našteti v 267. členu ZUP/86 (oziroma sedaj 279. člen ZUP) in ki predstavljajo najtežje kršitve pravil postopka, zaradi česar uporaba tega pravnega sredstva ne dopušča široke razlage ničnostnih razlogov.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – odločitev o premoženjskopravnem zahtevku - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če sodišče oškodovancu prizna premoženjskopravni zahtevek v višini, kot je ugotovilo prigoljufani znesek, posebnih razlogov v zvezi s to odločitvijo sodba ne potrebuje.