CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0016381
OZ člen 929. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija – izpolnitev obveznosti iz zavarovalne pogodbe - upravljanje večstanovanjske stavbe – pooblastila upravnika večstanovanjske stavbe – izplačilo zavarovalnine upravniku - soglasje etažnega lastnika – zavarovalnina za posamezne dele stavbe
Revizija se dopusti glede vprašanja, kakšen je obseg pooblastila upravnika za sprejem izpolnitve plačila zavarovalnine.
začasna odredba - dopolnjevanje predloga v pritožbenem postopku - trditveno in dokazno breme - (ne)izkazana resna in težko popravljiva škoda - škoda zaradi neizpolnjene pogodbe - pavšalne navedbe - javna korist - obveščenost državljanov - tiskani mediji
Trditveno in dokazno breme, da so za izdajo predlagane začasne odredbe izpolnjeni z zakonom predpisani pogoji, je na strani predlagatelja.
V pritožbenem postopku ni mogoče dopolnjevati predloga za izdajo začasne odredbe s podrobnejšimi oziroma novimi navedbami o težko popravljivi škodi niti z utemeljevanjem pogojev za njeno izdajo.
dovoljenost revizije - okoljevarstveno dovoljenje - podaljšanje okoljevarstvenega dovoljenja - trditveno in dokazno breme - vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje - neenotnost prakse sodišča prve stopnje - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
V upravnem sporu o zakonitosti odločbe, s katero je bila zavrnjena revidentkina zahteva za podaljšanje okoljevarstvenega dovoljenja, pravica stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato niso podani pogoji za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Brez natančno in konkretno (iz)postavljenega pomembnega pravnega vprašanja (oziroma vprašanja, ki je v obravnavani zadevi bistveno za odločitev) ni mogoča presoja zatrjevane neenotnosti sodne prakse sodišča prve stopnje v okviru 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Tako iz predloženih bilančnih podatkov, kot tudi smiselno iz revidentkinih navedb, izhaja, da ravnanje z odpadki ni njena edina dejavnost. Zgolj s predložitvijo bilance stanja, iz katere so razvidni zbirni podatki za vse njene dejavnosti, pa revidentka ni izkazala, da bi v okviru njene dejavnosti ravnanja z odpadki prav zaprtje obravnavane deponije zanjo pomenilo zelo hude posledice v smislu določbe 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZVPSBNO člen 4, 5, 5/1, 6, 6/1, 6/5, 8, 8/1. URS člen 23. ZUS-1 člen 2, 2/1, 34, 34/1-4, 36, 94, 94/1.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - nadzorstvena pritožba - zavrnitev - rokovni predlog - upravni spor - napačen pravni pouk - tožba zoper sklep predsednika VS RS o zavrnitvi nadzorstvene pritožbe - kazenska zadeva - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - zahteva za varstvo zakonitosti - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sodno varstvo v rednem upravnem sporu
Tožnik je imel skladno z določbo prvega in tretjega odstavka 8. člena ZVPSBNO po zavrnitvi nadzorstvene pritožbe pravico v 15 dneh po prejemu sklepa predsednika VS o zavrnitvi nadzorstvene pritožbe vložiti rokovni predlog, torej nadaljnji pospešitveni ukrep po ZVPSBNO, in ne začeti upravnega spora, kot je to bilo napačno navedeno v pravnem pouku izpodbijanega sklepa.
ZPomK-1 člen 6, 6/1, 15, 28, 28/4, 32, 54, 54/2, 57, 64, 64/1. ZUS-1 člen 27, 27/1. ZUP člen 164, 164/2, 217, 217/1, 237, 237/2. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) člen 81. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 101.
varstvo konkurence - postopek pred Uradom za varstvo konkurence - sklep o preiskavi - pravica do sodnega varstva - izločitev uradne osebe
A. A. v času izdaje izpodbijanega sklepa ni bil pooblaščenec oziroma odvetnik družb A., zato po 1. točki 35. člena ZUP ni bil podan izločitveni razlog. S postopkom na prvi stopnji je mišljen postopek pred postopkom, v katerem bi se moral predstojnik oziroma uradna oseba izločiti. Tak postopek ni nikoli potekal in zato tudi po 4. točki ZUP ni bil podan razlog za izločitev A. A.
V upravnem postopku se po določbi drugega odstavka 164. člena ZUP uporabi kot dokaz vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posameznemu primeru, zlasti pa listine, priče, izjave strank, izvedence in oglede. Zakon ne dela nobenih razlik med dokazi, ki jih po uradni dolžnosti pridobi organ in med tistimi, ki jih organu ponudijo stranke postopka. Ene in druge mora organ obravnavati enako (nepristransko). V odločbi mora navesti razloge, ki so odločilni za presojo posameznih dokazov (3. točka prvega odstavka 214. člena ZUP). Toženka ni tako ravnala. Dokaze, ki jih je predlagal tožnik, je zavrnila brez konkretiziranega pojasnila (navedbe razlogov). Zato odločbe ni mogoče preizkusiti.
Tožnik v graji uporabe materialnega prava pravilno opozarja, da je treba pri vsaki presoji tržnega ravnanja opredeliti upošteven (relevanten) trg. Tržna analiza je izhodišče za vrednotenje ravnanja udeležencev na trgu. Le ravnanje tistih konkurentov, ki imajo primerno tržno moč, je lahko nedopustno s stališča konkurenčnega prava.
ODŠKODNINSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016335
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah) člen 12. ZVPot. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
Marca 2006, ko naj bi po trditvah tožnikov toženka zavajajoče oglaševala, rok za implementacijo Direktive o nepoštenih poslovnih praksah še ni potekel, zato navedena direktiva še ni mogla imeti neposrednega učinka. Zastavljeno vprašanje predpostavlja drugačno dejansko stanje, kot pa je bilo pravnomočno ugotovljeno, zato ne gre za pomembno pravno vprašanje, ki bi moglo vplivati na odločitev v konkretni zadevi.
Normalen tek stvari v pomenu tretjega odstavka 168. člena OZ je poslovanje v takšnem obsegu, kot ga lahko predvidevamo glede na poslovanje v preteklih obdobjih povečanem (oz. zmanjšanem) za stopnjo rasti (nazadovanja) tega poslovanja v preteklih obdobjih. V sodni praksi VS RS (primerjaj II Ips 102/2011, II Ips 300/2006 in II Ips 532/2007) je že razčiščeno, da se v primeru, ko se je tožeča stranka že pred škodnim dogodkom ukvarjala z enako dejavnostjo, obseg izgubljenega dobička ugotavlja na podlagi podatkov o preteklem poslovanju. Tožnikova trditvena podlaga ni zadostna, saj tožnik ni navedel ničesar o tem, kakšen prihodek in dobiček je ustvaril v preteklosti. Novejša sodna praksa VS RS (primerjaj II Ips 102/2011, II Ips 234/2005, II Ips 300/2006 in II Ips 532/2007) nalaga tožeči stranki trditveno breme tako glede prihodkov kot odhodkov.
Ker tožnik ni zadostil svojemu trditvenemu bremenu, se ne more šteti, da je toženka tožbeni zahtevek priznala oziroma da je priznala dejstva, ki jih tožnik ni navedel. Stranka je oproščena svoje dolžnosti, da se izjavi, če so tožbene navedbe nasprotne stranke nesklepčne.
URS člen 22. ZPP člen 13, 166, 166/1, 339, 339/2, 339/2-8, 370, 370/3, 371, 371/1, 377, 384, 384/1, 384/4. ZLPP člen 48, 48a, 48b, 48c, 50, 50/2. ZZPLP člen 8. ZLPPOD člen 4, 4/1, 8, 8/1, 8/2, 8/3, 8/4, 8/5. ZOR člen 104. ZIS člen 2, 51.
pravica do enakega varstva pravic - pravica do kontradiktornega postopka - pravica do izjave v postopku - udeležba drugih oseb v pravdi - intervencija - obvestitev drugega o pravdi - pravnomočnost - subjektivne meje pravnomočnosti - širjenje subjektivnih meja pravnomočnosti - predhodno vprašanje - načelo prirejenosti postopkov - upravni postopek - vezanost na upravni akt - lastninjenje - oškodovanje družbenega premoženja - postopek revizije - odločanje Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (APPNI) - odločba APPNI - ukrepi APPNI - trajne vloge delavcev - znižanje trajnih vlog - ničnost trajnih vlog - sprememba kapitalskih deležev fizičnih oseb v obveznosti družbe - valorizacija in obrestovanje - posebne igre na srečo - igralnica - razporejanje dobička od iger na srečo - pravna podlaga - samoupravni sporazum - vlaganja za pospeševanje turizma - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - izredna pravna sredstva - revizija - obseg revizijskega preizkusa - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških
Igralnice imajo po določbah ZIS naravo posebne turistične ponudbe in so močno povezane z razvojem turističnega gospodarstva posameznih območij. Glede na takšno izhodišče je v ZIS postavljeno načelo, da se ves dobiček igralnic usmerja v vlaganja za pospeševanje turizma. Če akt iz 51. člena ZIS ni sprejet, prosto razpolaganje z dobičkom igralnice ni mogoče.
ZDavP-1 člen 363, 363/1, 363/2, 363/5. ZDDPO-1 člen 41, 41/2, 42, 43, 44, 45, 47. ZGD člen 533, 533/2-1. ZUS-1 člen 64, 64/1-4, 94, 94/1. Direktiva Sveta z dne 23. julija 1990 o skupnem sistemu obdavčitve za združitve, delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic člen 11, 11/1, 11/1-a.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - davek od dohodkov pravnih oseb - obdavčitev pri združitvah in delitvah - oprostitev davka - dovoljenje davčnega organa za priznanje davčnih upravičenj - prekluzivni rok za vložitev vloge - predviden datum transakcije - jasnost in določnost pravnih pravil - načelo pravne države - metode razlage - postavitev predhodnega vprašanja - sodba Sodišča Evropske unije - načelo učinkovitosti prava EU - načelo primarnosti prava EU - skladnost zakonskih določb s pravom EU - neuporaba neskladnega nacionalnega pravila - kršitev prava EU - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
Določba drugega odstavka 363. člena ZDavP-1 ne izpolnjuje zahteve po vsebinski določljivosti pravnih norm, saj opredelitev roka, v katerem bi moral davčni zavezanec vložiti vlogo za izdajo dovoljenja za priznanje davčnih upravičenj, ni dovolj natančna, jasna in predvidljiva. Navedena določba ZDavP-1 je tako v neskladju s ciljem Direktive Sveta 90/434/EGS, saj davčnim zavezancem v nasprotju z zahtevami načela učinkovitosti onemogoča oziroma prekomerno otežuje, da bi se seznanili s pogoji, pod katerimi lahko pridobijo upravičenja, ki jih predvideva navedena direktiva.
V skladu z načelom primarnosti prava EU mora nacionalno sodišče v primeru ugotovljene neskladnosti določb nacionalnega prava s pravom EU po uradni dolžnosti zavrniti uporabo katerekoli, tudi poznejše, neskladne določbe nacionalne zakonodaje, ne da bi moralo zahtevati ali čakati na njeno razveljavitev po zakonodajni poti ali s strani ustavnega sodišča.
Istovetnost primerjanih zahtevkov se presoja po njuni podlagi in je podana, kadar je pravno razmerje, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, po vsebini in nastanku enako pravnemu razmerju iz tekoče pravde; če je dejanska podlaga različna, ne gre za res iudicata. Obseg pravnomočnosti sodbe se zato lahko presoja le z razlago celotne sodbe, ne le izreka, ampak tudi dejanskega stanja in njenih razlogov.
Stvarna služnost se pridobi s priposestvovanjem, če je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost dvajset let, lastnik služne stvari pa temu ni nasprotoval. Bistveno je torej, kako se je vožnja oziroma obračanje dejansko izvrševalo in ne kako bi se lahko. Tožba v skladu s 184. členom ZPP namreč ni spremenjena, če tožeča stranka zmanjša tožbeni zahtevek ali če spremeni, dopolni ali popravi posamezne navedbe, tako da zaradi tega natančneje opredeli tožbeni zahtevek.
URS člen 14, 22, 53, 56. ZMZ člen 16b, 16b/1-7, 17. Direktiva Sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine člen 4, 4/2. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
mednarodna zaščita - združitev družine - družinski člani - polnoletnost prosilca v času izdaje odločbe - status begunca - enakost pred zakonom - pravna varnost
Ker tožnik ni več mladoleten, za združitev z materjo ni več podana pravna podlaga v določbi 16. b člena ZMZ, in ker tožnikovi bratje in sestre niso osebe iz prvega odstavka 16. b člena ZMZ niti osebe iz 4. člena navedene Direktive, je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje (in tožene stranke) pravilna in zakonita.
gradbeno dovoljenje – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – ni izpostavljeno – zelo hude posledice niso konkretizirane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revidenta pomembnega pravnega vprašanja nista niti opredelila. S splošno navedbo, da je pomembno pravno vprašanje, če je upravno sodišče z izpodbijano odločbo kršilo njune človekove pravice, zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 nista izkazala.
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu revidenta s splošno navedbo o posegu v njune človekove pravice tudi nista izkazala, da je v tej zadevi izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 83, 83/4. ZUP člen 268, 270, 281, 281/1.
dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje izdano v obnovljenem postopku - odpravljeni odločbi o dovolitvi obnove postopka - pravni interes za revizijo
Ker je upravno sodišče odpravilo odločbi (sklepa) tožene stranke o dovolitvi obnove postopkov, revident ne izkazuje pravnega interesa za revizijo v tem upravnem sporu, kjer se presoja zakonitost odločbe, izdane v obnovljenem postopku. Retroaktivni učinek odprave odločb (sklepov) o dovolitvi obnove namreč vpliva tudi na pravni položaj strank v tem upravnem sporu. Vzpostavljeno je pravno stanje, ko o dovolitvi obnove postopka še ni odločeno. Tudi če bi Vrhovno sodišče reviziji ugodilo in izpodbijano odločbo, izdano v obnovljenem postopku, odpravilo, zadeve ne bi moglo vrniti upravnemu organu v ponoven postopek, saj brez odločbe (sklepa) o dovolitvi obnove postopka upravni organ nima pravne podlage za ponovno odločanje v obnovljenem postopku. Prav ponovno odločanje v obnovljenem postopku in izdaja drugačne odločbe pa je pravna korist, ki jo želi revident z revizijo doseči.
URS člen 22. ZPP člen 13, 339, 339/2, 339/2-8, 370, 370/3, 371, 371/1, 377, 384, 384/1, 384/4. ZLPP člen 48, 48a, 48b, 48c, 50, 50/2. ZZPLP člen 8. ZLPPOD člen 4, 4/1, 8, 8/1, 8/2, 8/3, 8/4, 8/5. ZOR člen 104. ZIS člen 2, 51.
pravica do enakega varstva pravic - pravica do kontradiktornega postopka - pravica do izjave v postopku - udeležba drugih oseb v pravdi - intervencija - obvestitev drugega o pravdi - pravnomočnost - subjektivne meje pravnomočnosti - širjenje subjektivnih meja pravnomočnosti - predhodno vprašanje - načelo prirejenosti postopkov - upravni postopek - vezanost na upravni akt - lastninjenje - oškodovanje družbenega premoženja - postopek revizije - odločanje Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (APPNI) - odločba APPNI - ukrepi APPNI - trajne vloge delavcev - znižanje trajnih vlog - ničnost trajnih vlog - lastninsko preoblikovanje PPIS - sprememba kapitalskih deležev fizičnih oseb v obveznosti družbe - valorizacija in obrestovanje - igre na srečo - posebne igre na srečo - igralnica - razporejanje dobička od iger na srečo - pravna podlaga - samoupravni sporazum - vlaganja za pospeševanje turizma - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - izredna pravna sredstva - revizija - obseg preizkusa - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških – zavrženje revizije
Igralnice imajo po določbah ZIS naravo posebne turistične ponudbe in so močno povezane z razvojem turističnega gospodarstva posameznih območij. Glede na takšno izhodišče je v ZIS postavljeno načelo, da se ves dobiček igralnic usmerja v vlaganja za pospeševanje turizma. Če akt iz 51. člena ZIS ni sprejet, prosto razpolaganje z dobičkom igralnice ni mogoče.
ZDavP-2 člen 13, 58, 58/1-1, 59. ZDoh-1 člen 10, 119. ZDoh-2 člen 10, 35, 36, 37, 125, 126. ZDR člen 57, 58, 59, 60, 61, 62. ZUS-1 člen 85.
davek od dohodkov fizičnih oseb - dohodnina - plačnik davka - vir v Sloveniji - delodajalec - dejanski delodajalec - oseba, ki jo bremeni izplačilo dohodkov - delodajalec, ki zagotavlja delo delavcev drugemu uporabniku - agencija za posredovanje delovne sile - agencija za iskanje kadrov - odhodek kot odbitna postavka po ZDDPO-2 - izplačila nerezidentom za delo, opravljeno v tujini - dohodki iz zaposlitve - dohodki iz delovnega razmerja - dohodki iz drugega pogodbenega razmerja - „freelancerji“ - dohodki pilotov in drugega letalskega osebja - dohodki nerezidentov - navidezni posli - izogibanje plačilu davka na Hrvaškem - mednarodne pogodbe o odpravi dvojnega obdavčevanja - (ne)uveljavljanje ugodnosti - računovodska napaka - (ne)upoštevanje pojasnila DURS
Revidentka je fizičnim osebam nerezidentom izplačevala dohodke, ki se štejejo za dohodke iz zaposlitve z virom v Sloveniji in so, ker v tem primeru ne gre za položaj, ki bi bil urejen v mednarodnih pogodbah o izogibanju dvojnega obdavčevanja, posledično v Sloveniji tudi obdavčeni. Kot izplačevalka dohodkov je bila revidentka ob izplačilu dolžna obračunati in plačati akontacijo dohodnine, česar pa ni naredila.
Revidentka je sklenila pogodbe, ki jo po slovenskem pravu postavijo v položaj delodajalca, pogodbe pa so se dejansko na opisani način izvajale, zato se ne more sklicevati na navideznost posla samo zato, ker mora od dohodkov, ki jih je izplačala za opravljene storitve, plačati davek. Drugačen zaključek bi lahko v takih okoliščinah pripeljal do neobdavčitve v vseh relevantnih državah, kar pa ni namen mednarodnih pogodb o odpravi dvojnega obdavčenja.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Zahteva za varstvo zakonitosti v zvezi s kritiko dela izvedenca ne pove, za kakšno kršitev zakona naj bi pri tem šlo, zato se Vrhovno sodišče do navedenega ni opredelilo.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - tožba za odstranitev gradbenega objekta in vzpostavitev prejšnjega stanja - večstanovanjska stavba - etažna lastnina - skupni deli stavbe - skupna lastnina - ničnost prodajne pogodbe - močnejši pravni naslov - dopuščena revizija - razpolaganje s predmetom, ki ni v pravnem prometu
Res je, da je pri dvojnih prodajah (za kar gre tudi v obravnavanem primeru), zaradi načela zaupanja v zemljiško knjigo, pri vseh zahtevkih zoper pridobitelja lastninske pravice praviloma treba izkazati njegovo slabovernost. Drugače pa je v primeru, ko se izkaže, da je šlo za razpolaganje s predmetom, ki sploh ni v samostojnem pravnem prometu. Pravica na zemljišču in pravica na skupnih delih stavb sta se že po predpisih, ki so veljali v času sklepanja kupnih pogodb za stanovanja v naselju BS3, lahko prenašali (le) skupaj s pravico na stavbi oziroma njenem posameznem delu (drugi odstavek 7. člena Zakona o pravicah na delih stavb, 7. člen Zakona o prometu z nepremičninami in kasneje 12. člen ZTLR). Iz predpisov, ki so urejali stanovanjska razmerja in iz zemljiškoknjižnih predpisov je izhajalo načelo akcesornosti - glavno stvar predstavlja stanovanje kot del stavbe, akcesorij pa je pravica uporabe zemljišča oziroma solastninska pravica na funkcionalnem zemljišču in ustrezna pravica na skupnih delih. Tudi potem, ko je prišlo do lastninjenja, stanovanja kot posebnega dela stavbe nikoli ni bilo mogoče prodati brez ustreznih upravičenj na skupnih prostorih, delih, napravah in zemljišču (112. člen SPZ). Razpolaganje s predmetom, ki ni v samostojnem pravnem prometu, ni dopustno, pogodba s takšnim predmetom pa je nična (47. člen Zakona o obligacijskih razmerjih).
V primeru, ko je tožeča stranka tožbo umaknila, ker je med sodnim postopkom tožena stranka na podlagi 273. člena ZUP izdala novo dokončno odločbo, s takšno pa je odpravila s tožbo izpodbijano odločbo in na novo odločila o tožnikovi pravici, gre za pravni položaj po tretjem odstavku 39. člena ZUS-1, zato se o stroških postopka odloča na podlagi petega odstavka 25. člena ZUS-1.