KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006753
ZKP člen 371, 420, 420/2, 420/5. KZ člen 310, 310/1, 310/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - nedovoljen promet orožja ali razstrelilnih snovi - hramba orožja - trajajoče kaznivo dejanje - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – izčrpanje pravnih sredstev
Hramba orožja je bila inkriminirana z Zakonom o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika, ki je veljal od 23. 4. 1999 dalje, zato je obsojencu mogoče očitati storitev kaznivega dejanja protipravne hrambe orožja od tega dneva, čeprav je orožje in razstrelivo dejansko pridobil že prej.
Dokazni predlog je bil po oceni revizijskega sodišča dovolj konkretiziran, naloga sodišča pa je, da bi stranko v okviru materialno procesnega vodstva pozvalo k podrobnejši konkretizaciji oziroma da bi toženi stranki naložila predložitev seznama učencev. Krog oseb je bil s podanim dokaznim predlogom določljiv, zaradi česar je sklep sodišča druge stopnje napačen.
Izvedba predlaganega dokaza je v konkretnem postopku bila potrebna, saj bi rezultat izvedbe tega dokaza lahko vodil k drugačni rešitvi spora, zato je zavrnitev predlaganega dokaznega predloga pomenila kršitev pravdnega postopka. Z opustitvijo izvedbe predlaganih dokazov je bilo namreč tožnici onemogočeno dokazovanje odločilnega dejstva, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe.
Primarni pomen prostovoljnega zavarovanja odgovornosti je v varstvu zavarovanca pred (utemeljenimi) odškodninskimi zahtevki. Zato je v njegovi sferi izbira (višine) zavarovalne vsote in s tem presoja, v kolikšni meri se bo razbremenil zahtevkov oškodovancev.
Zaradi visoke inflacije je v 80-ih letih sodna praksa v skladu s takratno splošno poslovno politiko zavarovalnice sprejela stališče o valorizaciji zavarovalnih vsot tudi pri pogodbenem zavarovanju odgovornosti. Ker pa se je taka praksa oblikovala po nastanku zavarovalnega primera in potem, ko je tožena stranka tožniku že izplačala celotno zavarovalno vsoto, je bil s tem zavarovalni primer „rešen“ („zaključen“) in ni bilo razlogov in pravne podlage za njegovo (ponovno) obravnavanje („odpiranje“) po spremenjenih predpisih, sodni praksi ali stališčih.
kršitev kazenskega zakona - poslovna goljufija - preslepitev - opis kaznivega dejanja
Neskrbno ravnanje predstavnika oškodovane družbe še ne pomeni privolitve v sklenitev tveganega posla oziroma v škodo, ki je zaradi (delne) neizpolnitve obveznosti nastala oškodovani družbi.
STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0016565
ZIZ člen 64, 65. SPZ člen 10, 23, 40, 49. ZZK-1 člen 8, 41, 243.
izvršilni postopek - tožba za nedopustnost izvršbe - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom - zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi - prisilna hipoteka - dobra vera - pomen vknjižbe lastninske pravice v zemljiško knjigo
Ker je tožnica izkazala, da je že pred toženčevo pridobitvijo hipoteke v izvršilnem postopku z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi razpolagala z veljavnimi zavezovalnimi in razpolagalnimi pravnimi posli za predmetne nepremičnine, bi nižji sodišči, kot pravilno poudarja revidentka, morali upoštevati, da so nanjo, kljub odsotnosti zemljiškoknjižnih vpisov, že prešla stvarnopravna upravičenja v takšnem obsegu, da ji zagotavljajo pravno varstvo v izločitveni pravdi.
predlog za dopustitev revizije – obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije – opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije je konkretna in natančna opredelitev pravnega vprašanja in njegove pomembnosti, ki upravičuje odločanje Vrhovnega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS0016330
ZPP člen 339, 339/2-14. OZ člen 191, 1050.
neupravičena pridobitev - izvedenec - sodna poravnava - delitev solastnine - učinki sodne poravnave - vsebina sodne poravnave - premoženje razvezanih zakoncev - povrnitev vlaganj v nepremičnino v skupni lasti
Glede na materialnopravne učinke poravnave in ugotovitve sodišč je pravilen zaključek, da pravdni stranki s sodno poravnavo v nepravdnem postopku nista uredili le spornega razmerja glede načina delitve nepremičnine, kot to uveljavlja revident, ampak se razsežnost takšne poravnave razteza širše kot sklep, ki bi bil rezultat nepravdnega postopka o delitvi solastnine, v okviru katerega je bila poravnava sklenjena. Poravnava ni zajemala le tega, da tožnik postane izključni lastnik nepremičnine, ampak tudi njegovo zavezo, da izplača polovico ocenjene vrednosti nepremičnine, ki je zajemala tudi tožnikova vlaganja po razvezi pravdnih strank.
skupno premoženje – uporaba skupne nepremičnine - uporabnina – trditveno in dokazno breme
Zmotno in v nasprotju s sodno prakso Vrhovnega sodišča je revizijsko stališče, da je s tem, ko je ugovarjal temelju tožbenega zahtevka, toženec ugovarjal tudi njegovi višini.
predlog za dopustitev revizije – zavrnitev predloga za dopustitev revizije – odškodninski spor – povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti
Vrhovno sodišče je v zadevi II Ips 195/2010 že zavzelo stališče, da v določenih primerih ni mogoče popolnoma ločiti mnenja od dejstev in da je v tovrstnih primerih bistvenega pomena ugotovitev, da je imel toženec zaničevalni namen. Takšno stališče sta v obravnavani zadevi zadevi zavzeli tudi sodišči prve in druge stopnje. Vrhovno sodišče je tako ocenilo, da tožeča stranka ni izkazala obstoja pogojev za dopustitev revizije, zato je predlog kot neutemeljen zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).
Revizijsko sodišče na nobenega od dovoljenih, v prvem odstavku 370. člena ZPP določenih revizijskih razlogov, ne pazi po uradni dolžnosti, pač pa le na zahtevo strank. Ta mora biti zaradi tega obrazložena: stranka mora v reviziji pojasniti, s katerim ravnanjem ali opustitvijo je katero od nižjih sodišč kršilo procesne predpise in v čem je zmotno uporabilo materialno pravo.
dokazovanje – zaslišanje priče - izjalovljen dokaz - opravičljivi razlogi - prepozen dokazni predlog - prekluzija – razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji
Tožeča stranka ni izkazala opravičljivih razlogov v smislu drugega odstavka 286. člena ZPP, saj je navedla le, da se predlagana priča ne želi odzvati vabilu za pričanje, ker ne želi spora s pravdnimi strankami.
pogodbeno pravo - kondikcija – vrnitev danega - pravila vračanja - zamudne obresti
Pogodbeno pravo je dogovor strank, ki izraža njuno pogodbeno voljo: vsebina medsebojnega dogovora je torej dejstvo in zanj ne velja pravilo iura novit curia. Pogodbeno pravo postane del procesnega gradiva le, če ga tja s pravočasnimi navedbami uvedejo stranke.
Ker je revizija k pristojnemu sodišču prispela po izteku roka in ker jo je v imenu stranke vložil odvetnik, bi jo bilo mogoče šteti za pravočasno le, če bi bilo mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati njegovi očitni pomoti.
Z izpolnitvijo bianco menice se šteje menica za izpolnjeno ec tunc (to pomeni od tedaj, ko je bila imetniku izročena bianco menica). Prav tako stečaj izdajatelja bianco menice prejemniku le-te ne odvzame pooblastila za njeno kasnejšo izpolnitev. To pomeni, da se tudi po stečaju izdajatelja bianco menice le-ta šteje za izpolnjeno od trenutka, ko je bila bianco menica izročena.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev sodnika - sodelovanje v zunajobravnavnem senatu – pravice obrambe – izvajanje dokazov v korist obdolženca – odločanje o dokaznem predlogu
Ni zakonske ovire, da bi razpravljajoči sodnik sodeloval pri sprejetju odločitve glede podaljšanja pripora.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006844
ZKP člen 285č, 285č/5, 372, 372-5. KZ-1 člen 54, 54/2. KZ-1B.
kršitev kazenskega zakona – odločba o kazenski sankciji – priznanje - predlog državnega tožilca
Če državni tožilec na glavni obravnavi potem, ko sodišče sprejme priznanje krivde, predlaga le izrek zaporne kazni, sodišče pa obsojencu poleg te izreče še stransko kazen (čeprav v času odločanja za obsojenca strožja določba o obvezni določitvi stranske denarne kazni ni več veljala), prekorači pravico, ki jo ima po zakonu (kršitev 5. točke 372. člena v zvezi s šestim odstavkom 285. č člena ZKP).
obnova postopka – občinski odlok – materialni pravni vir – pravno pravilo - dokazovanje pravnih pravil – iura novit curia
Odlok OOLO Nova Gorica skupaj z grafičnimi prilogami (ki so njegov sestavni del) je materialni pravni vir, torej pravno pravilo (in ne dokaz kot je zmotno stališče sodišč prve in druge stopnje). Pravna pravila pa se ne dokazujejo. Zanje velja načelo, da jih sodišče pozna po uradni dolžnosti (iura novit curia), pri čemer velja poudariti, da to pravilo ne velja le za zakonske predpise, temveč tudi za podzakonske predpise in za druge splošne akte.