sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – določitev datuma trajanja delovnega razmerja – poziv na delo
Revizijsko sodišče soglaša s presojo, da v sporu o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v katerem delavec – tožnik predlaga odločitev v smislu prenehanja pogodbe na podlagi sodbe sodišča (prvi odstavek 118. člena ZDR), predhodni poziv delodajalca delavcu, da za čas teka spora nastopi delo, ni razlog za ugotovitev razveze pogodbe že z datumom takega poziva delodajalca.
dovoljenost revizije – zavrženje revizije - vrednost spornega predmeta – prepoved opravljanja dela – razlika v plači
V obravnavani zadevi gre za spor o zakonitosti prepovedi opravljanja dela za čas trajanja postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (spor med strankama glede izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi se vodi posebej) in za plačilo razlike v plači v nespecificiranem znesku, torej ne gre za nobenega od sporov, v katerih je revizija dovoljena.
ZPP člen 7, 212, 339, 339/1, 379, 379/1. ZDSS-1 člen 34.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izvajanje dokazov po uradni dolžnosti – trditveno in dokazno breme – preiskovalno načelo - izvedba dokaza po uradni dolžnosti
S to določbo (34. člen ZDSS-1) je v delovnih sporih realizirano preiskovalno načelo, ki pa ga ni mogoče razumeti tako, da sodišče po uradni dolžnosti ugotavlja tudi dejstva (in za njihovo potrditev izvaja dokaze), ki jih stranke sploh niso navajale. Primarna dolžnost strank je, da navedejo vsa pravno relevantna dejstva in dokaze za njihovo potrditev. Šele, če dokazi, ki so jih ponudile, ne zadoščajo za ugotovitev dejstev, sledi izvedba dokazov po uradni dolžnosti.
javni uslužbenec – razveljavitev pogodbe o zaposlitvi – pogoj za zasedbo delovnega mesta – znanje jezika
Revidentka tako niti ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi niti ob odločanju o predlogu za razveljavitev pogodbe ni izpolnjevala pogoja višje ravni znanja italijanskega jezika. Ker iz izvedenih dokazov izhaja, da revidentka nima zahtevane ravni znanja italijanskega jezika za zasedbo delovnega mesta po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi, je bila ta utemeljeno razveljavljena po določbi prvega odstavka 74. člena ZJU.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – opredelitev razloga za odpoved – obseg sodnega varstva
Sodišče pri presoji zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga izhaja predvsem iz dejanske obrazložitve odpovednega razloga, na katerega se v odpovedi sklicuje sam delodajalec. Le-ta v sodnem postopku ne more več uveljavljati drugih razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma navajati dodatnih razlogov za odpoved pogodbe; če jih uveljavlja, jih sodišče ne upošteva.
ZKolP člen 10, 11, 12, 25, 32, 34. ZPP člen 380, 380/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kolektivna pogodba - veljavnost kolektivne pogodbe – stvarna veljavnost kolektivne pogodbe - delodajalska organizacija z obveznim članstvom – sklicevanje na kolektivno pogodbo v pogodbi o zaposlitvi
Tudi v primeru, ko kolektivno pogodbo na strani delodajalcev ne sklene samo asociacija z obveznim članstvom, ampak poleg nje tudi asociacija s prostovoljnim članstvom, v katero pa določen delodajalec ni včlanjen, kolektivna pogodba za tega delodajalca (ne pa tudi za druge delodajalce, ki so člani) preneha veljati z iztekom prehodnega obdobja iz 32. člena ZKolP (na dan 6. 5. 2009).
ZObr člen 92, 92/1. ZSSloV člen 61, 61/1. ZDR člen 54.
kandidat za vojaka – vojak - pogodba o zaposlitvi za določen čas – obvestilo o nameravanem podaljšanju pogodbe – rok za obvestilo - prenehanje pogodbe o zaposlitvi
Ker revident ni ostal na delu po izteku pogodbe, nova pogodba o zaposlitvi pa mu ni bila ponujena, je zahtevek za ponovno zaposlitve pri toženi stranki neutemeljen.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih je upoštevalo tudi sodišče druge stopnje izhaja, da je bil odpovedni razlog „poslovni razlog organizacijske narave“, in, da je tožena stranka obstoj tega in takega razloga dokazala. Motiv za organizacijske spremembe je lahko tudi ekonomske narave (znižanje stroškov, slabši poslovni rezultati, ipd.), vendar to ne pomeni, da gre za kakšen drug (poslovni) razlog. Neposredna podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici je bila ukinitev njenega delovnega mesta, torej organizacijska sprememba pri toženi stranki.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - sprememba akta o sistemizaciji - reorganizacija - prenehanje potreb po delu - ukinitev delovnega mesta
Spremenjena organizacija dela, ki jo delodajalec izvede tako, da delovne naloge drugače razporedi med zaposlene oziroma jih odda zunanjemu izvajalcu, je utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zato formalna ukinitev delovnega mesta s spremembo akta o sistemizaciji ni pogoj za zakonitost odpovedi na tej podlagi.
Za fazo postopka odločanja o podaljšanju pripora zadošča, da iz pravnomočnega sklepa izhaja utemeljen sum storitve kaznivega dejanja, zaradi katerega je mogoče odrediti pripor.
Pomanjkljiva obrazložitev utemeljenega suma storitve drugega kaznivega dejanja, zaradi katerega pripora ni mogoče odrediti, niti podaljšati, na zakonitost izpodbijanega sklepa ne more vplivati.
ZDR člen 75. ZJU člen 5, 5/1, 154, 154/1, 154/1-3. ZSSloV člen 62, 63. ZObr člen 88, 94.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – negativna službena ocena – vojaška oseba
Ob določitvi posebnih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, ki so opredeljeni prav v ZObr in ZSSloV, revizijsko sodišče ne ugotavlja razlogov za to, da bi delavcu na obrambnem področju lahko prenehala pogodba o zaposlitvi le z upoštevanjem določbe šestega odstavka 88. člena ZObr - po kateri delavcu, za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje splošnih ali posebnih pogojev, določenih s tem zakonom za poklicno delo na obravnavanem področju, preneha delovno razmerje v ministrstvu z dnem dokončnosti akta o prenehanju delovnega razmerja.
ZDR člen 11, 11/1, 18, 72. ZGD-1 člen 268, 283. OZ člen 73. ZPP člen 380, 380/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – delodajalec - pristojna oseba za podajo odpovedi – pooblastilo za odpoved – obstoj pooblastilnega razmerja - poslovodna oseba – pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo
Materialno pravno zmotna je presoja sodišča, da pooblastilo za „izvedbo postopka odpovedi“ ne more vključevati tudi „izdaje izredne odpovedi“. Izvedba postopka izredne odpovedi pomeni tako predvsem odpoved samo – torej njeno podajo ob izpolnjenih vseh predpisanih pogojih: pravočasnost, zagovor, pisnost in obrazloženost, vročitev.
Materialnopravno zmotno je stališče sodišča, da določbe 73. člena OZ ne pridejo v poštev. Praviloma je možna in dopustna tudi naknadna pisna odobritev dejanj pooblaščenca.
ZDR člen 88, 88/3, 88/6, 84, 84/1, 85, 96, 102. ZPP člen 379, 379/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – sodelovanje sindikata – večje število delavcev – rok za odpoved – vročitev odpovedi
Tudi morebitna opustitev delodajalca, da postopa po določbi 84. člena ZDR, sama po sebi ne more imeti posledic, ki pomenijo nezakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Tudi nasprotovanje sindikata o nameravani odpovedi namreč ne zavezuje delodajalca, obenem pa tudi ne ustvari možnosti zadržanja učinkovanja odpovedi.
Med večje število delavcev iz 96. člena ZDR se lahko uvrščajo le delavci, ki jim bo pogodba o zaposlitvi tudi odpovedana iz poslovnega razloga. Med večje število delavcev v skladu s 96. členom ZDR tudi ni mogoče šteti delavcev, s katerim delodajalec (predhodno) sklene sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, ne glede na to, ali je v takšnem sporazumu dogovorjena tudi posebna odpravnina.
Če je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku edino in prvič vročena šele 26. 1. 2009 (šele po mesecu in pol po datumu odpovedi - kot je tožnik zatrjeval) se utemeljeno zastavlja vprašanje pravočasnosti odpovedi z datumom 12. 12. 2008 oziroma tudi vprašanje pravilnosti tega datuma, zlasti zato, ker sodišči druge in prve stopnje v zvezi z nastankom utemeljenega razloga nejasno, pa vendar opozarjata predvsem na reorganizacijo, ki jo vežeta na veljavnost novega pravilnika o sistemizaciji delovnih mest tožene stranke (s 1. 7. 2008).
ZPIZ-1 člen 36. Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20.
starostna pokojnina – sorazmerni del pokojnine – zavarovalna doba - mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju
Določba tretjega odstavka 20. člena Sporazuma je jasna: zavarovalna doba, dopolnjena v drugi pogodbenici, se upošteva le v dejanskem trajanju. Tožniku zato ni mogoče upoštevati zavarovalne dobe v dvojnem trajanju, priznane z odločbo tujega nosilca zavarovanja po predpisih Republike Srbske.
Za podatek, ki je predmet poslovne skrivnosti je značilno, da je znan le določenemu omejenemu krogu ljudi. Podatek, ki je znan ali dostopen širšemu krogu, že po naravi stvari ne more veljati za poslovno skrivnost. Predmet poslovne skrivnosti so podatki, ki za podjetje pomenijo konkurenčno prednost v kakršnemkoli pogledu. Pri podatkih, ki na tržni konkurenčni položaj ne vplivajo, ne gre za poslovno skrivnost.
Na
podlagi določb 39. in 40. člena Ustave RS je tožniku zagotovljena pravica do odgovora na javno objavljeno informacijo. V konkretnem primeru je bilo ugotovljeno, da je bil tožnik v medijih javno predstavljen kot oseba, ki je tako ali drugače škodovala toženi stranki, zato je imel pravico na enak način javno odgovoriti na te očitke.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta
Iz dejanskih ugotovitev sodišča druge stopnje nedvomno izhaja, da je pri toženi stranki prišlo do organizacijskih sprememb, ki so v primeru tožnika pomenile ukinitev sektorja, katerega vodja je bil, in obeh delovnih mest v tem sektorju.
Tožena stranka je dokazala obstoj poslovnega razloga in tudi prenehanje potreb po delu tožnika pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Dejstvo, da se naloge pooblaščenca še vedno opravljajo (in se morajo opravljati) na drugem delovnem mestu, na zakonitost odpovedi ne vpliva.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 114, 201. ZUTD člen 60. ZPIZ-1 člen 8, 36, 193, 198.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – posebno varstvo pred odpovedjo - starejši delavec – minimalni pogoji za starostno upokojitev – dodana doba
Pri tolmačenju pojma „izpolnitve minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine“ v skladu s prvim odstavkom 114. člena ZDR in prvo alinejo drugega odstavka te zakonske določbe ni mogoče upoštevati tudi dodane dobe iz 193. člena ZPIZ-1.