Za podaljšanje subsidiarne oblike zaščite so relevantni vsi razlogi, ki jih je prosilec uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito (na podlagi katere mu je bila že priznana subsidiarna zaščita), in ne samo tisti, ki jih je tožena stranka v prvem postopku štela za ključne za priznanje subsidiarne zaščite.
Do kršitve pravil pravdnega postopka ne pride nujno niti v primeru, ko je stranka zahtevala zaslišanje izvedenca, pa temu predlogu sodišče ni sledilo, ker stranka ni podala pripomb, glede katerih bi bilo potrebno izvedenca zaslišati oziroma so bile te pripombe pavšalne, ne-obrazložene oziroma niso povzročile dvoma v pravilnost in popolnost mnenja.
ZZZDR člen 44, 50, 62. OZ člen 3, 564, 564/1. ZPP člen 367, 367/3, 370, 370/1-3, 371, 371/2, 380, 380/2.
premoženjska razmerja med zakonci - sklenitev pravnega posla med zakoncema – pogodba o preužitku – učinki pogodbe – pravice in dolžnosti zakoncev dolžnost preživljanja zakonca - skrb za nepreskrbljenega zakonca – dispozitivnost zakonskih določb – svoboda urejanja obligacijskih razmerij - dopuščena revizija
Stranki pogodbe o preužitku sta lahko tudi zakonca. Zakonca lahko med seboj sklepata vse pravne posle, ki bi jih lahko sklepala tudi z drugimi osebami in n tej podlagi ustanavljata pravice in obveznosti (62. člen ZZZDR). Zakonca lahko skleneta pogodbo o preužitku, čeprav sta si že po zakonu dolžna pomagati (44. člen ZZZDR) in ima nepreskrbljeni zakonec pravico do preživljanja s strani drugega zakonca (50. člen ZZZDR).
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1014339
ZMZ člen 2, 2/2, 2/3, 28. ZUS-1 člen 71, 71/2, 75, 75/3.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščite - notranja neskladnost izjav - zunanja neskladnost izjav - obrazloženost sodbe
Sodišče prve stopnje s splošnimi navedbami, kljub sklicevanju na drugi odstavek 71. člena ZUS-1, ni odgovorilo na povsem konkretne tožbene ugovore. Prav tako ni odgovorilo na zatrjevane kršitve materialnega prava, temveč je nekatere od teh pritožničinih navedb opredelilo, kot da pritožnica uveljavlja protiustavnost spornih materialnih določb ZMDZ, kar pa iz tožbe ne izhaja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006771
ZKP člen 364, 364/7, 371, 371/2, 372, 372-1, 395, 395/1. KZ-1 člen 158.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zavrnitev dokaznega predloga - presoja pritožbenih navedb - kršitev kazenskega zakona - razžalitev - žaljivost
Pri presoji pravnega standarda žaljivosti sodišče upošteva čas, okoliščine, navade, osebo, kateri so bile žalitve namenjene, ter medsebojne odnose obdolženca in oškodovanca.
URS člen 22. ZDru-1 člen 14. ZPP člen 285, 285, 339, 339/2-8, 370, 370/1-1, 370/1-2, 371, 371/2.
lovsko društvo - izpodbijanje odločbe disciplinskega organa društva - sodno varstvo - pravni interes za vložitev tožbe - oblikovalna tožba - ugotovitveni tožbeni zahtevek - materialno procesno vodstvo - pritožbena - navajanje novih dejstev v pritožbi - dopuščena revizija
Namen varstva na podlagi 14. člena ZDru-1 ni nujno povezan le z neposrednim posegom v položaj člana društva temveč je širši in zagotavlja tudi sodno varstvo objektivne zakonitosti. To za konkretni spor pomeni, da prestana disciplinska sankcija ne more predstavljati razloga za neobstoj pravnega interesa po 14. členu ZDru-1, saj se kaže tudi v pričakovanju člana društva, da združenje katerega član je, pri svojem delovanju postopa zakonito in strokovno.
Pravni interes za oblikovalno tožbo se domneva, zato bi moralo sodišče prve stopnje v primeru dvoma v obstoj pravnega interesa tožnika v okviru materialnega procesnega vodstva pozvati, da svoj pravni interes opredeli.
Uredba Komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja člen 13, 13/1, 13/4. Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja člen 22, 71. ZKme-1 člen 32. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 člen 13, 13/1-2. Pogodba o delovanju Evropske unije člen 288, 288/1.
pomoč mladim prevzemnikom kmetij - uporaba predpisa EU - izpolnjevanje materialnih pogojev - prvi lastniški prevzem kmetije - odgovornost organa, ki odloča
Tožnik je upravičen do sredstev iz naslova ukrepa pomoč mladim prevzemnikom kmetij, ker je v času vložitve prošnje izpolnjeval vse pogoje za dodelitev pomoči, kot to določa prvi odstavek 13. člena Uredbe Komisije, ki se uporablja neposredno. Zavrnitve tožnikove vloge pa ni mogoče utemeljiti z uporabo določbe četrtega odstavka 13. člena Uredbe Komisije, saj ta ne določa materialnega pogoja za pridobitev pravice do sredstev iz naslova obravnavanega ukrepa.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1014416
ZMZ člen 74, 74/2. Direktiva Sveta 2005/85/ES o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah člen 39. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah člen 47. URS člen 18. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2.
mednarodna zaščita - prepozna tožba
Če je v postopkih mednarodne zaščite tožba vložena po izteku roka iz drugega odstavka 74. člena ZMZ, se kot prepozna zavrže.
OBLIGACIJSKO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016382
OZ člen 22, 22/1, 22/3. ZKZ. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c.
prodaja kmetijskih zemljišč - predmet obveznosti - stavbna zemljišča - ponudba - vabilo k dajanju ponudb
Revizija je dopuščena glede pravnih vprašanj:
- ali ponudba za prodajo kmetijskih zemljišč, v kateri so zajete tudi posamezne stavbne parcele (le štiri), vložena po določilih ZKZ in v kateri ponudnik navede pogoj, da se prodaja izključno kot celota, ponudnika veže glede vseh nepremičnin (tudi stavbnih);
- ali se v primeru paketne prodaje nepremičnin, v katerih so tudi stavbne parcele, režim prodaje za stavbne parcele podredi strožjemu režimu prodaje po ZKZ;
- ali je dopustno del „paketne“ ponudbe, ki se nanaša na stavbna zemljišča, pravno obravnavati kot predlog oz. vabilo k dajanju ponudb po tretjem odstavku 22. člena OZ in posledično šteti, da s sprejemom izjave o sprejemu ponudbe ni nastal zavezovalni pravni posel, zaradi česar ni obveznosti ponudnika za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006723
ZKP člen 372, 372-1, 372-5. KZ-1 člen 323, 323/1, 323/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – dokazna ocena – kršitev kazenskega zakona - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vzročna zveza – odločba o kazenski sankciji
Če več udeležencev v cestnem prometu s svojim protipravnim ravnanjem prispeva k prometni nesreči, odgovarjajo za kaznivo dejanje vsi tisti, katerih dejanja so v neposredni vzročni zvezi z nastankom prepovedane posledice.
Prepovedane posledice ne bi bilo moč pripisati ravnanju obsojenca le, če bi se izkazalo, da bi do posledice prišlo tudi, če bi obsojenec ravnal v skladu s predpisi, ali če bi bila prepovedana posledica objektivno nepredvidljiva.
Kadar je očitno, da do nastanka pravnega posla ni prišlo, ravnanje strank ne more imeti nikakršnih pravnoposlovnih posledic. Neveljavni pravni posel lahko konvertira, lahko se prilagodi ali celo konvalidira. Pri poslu, ki sploh ne obstoji, pa do opisanih posledic smiselno ne more priti. Nekaj, kar ne obstaja, se ne more spremeniti, niti ne more tisto, česar ni, postati veljavno.
Kadar je torej očitek usmerjen v neobstoj oporoke, ne pridejo v poštev določila ZD o njenih vsebinskih ali oblikovnih pomanjkljivostih po 61., 63. oziroma 76. členu, pač pa lahko tisti, ki meni, da je zapustnikov dedič (bodisi po zakonu ali po starejši oporoki od tiste, katere veljavnost izpodbija), zahteva zapuščino kot dedič po določilih 141. člena ZD in v rokih, kot so navedeni v njem.
Vrhovno sodišče tako poudarja, da z uveljavljanjem neveljavnosti oporoke oziroma njenega neobstoja v zapuščinskem postopku pride do pretrganja zastaranja rokov iz ZD po 365. člen OZ.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – dokazni postopek - dokazni predlog – izvedenstvo – odločba o kazenski sankciji
Predlog strank za izvedbo dokazov mora biti določen, nanašati se mora na dejstvo, ki je pomembno za pravilno presojo zadeve, ter temeljiti na splošnih izkustvenih pravilih, da je s predlaganim dokazom zatrjevano dejstvo mogoče ugotoviti.
Ker izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih (ne navaja konkretnih napak, ki naj bi jih storila tožena stranka, ne navaja svojih razlogov za (ne)uporabo določene zakonske določbe), se sodba na podlagi 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP razveljavi in zadeva vrne v nov postopek.
odškodnina zaradi kršitve pogodbene obveznosti – izpraznitev poslovnih prostorov - zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka objektivnega zastaralnega roka
Upoštevajoč določbo drugega odstavka 352. člena OZ začne petletni objektivni zastaralni rok za zastaranje odškodninskih obveznosti teči s trenutkom nastanka škode. Pravilna je odločitev sodišč prve in druge stopnje, da je bilo to najkasneje v septembru 2001, ko je bil izdan nalog za izpraznitev poslovnih prostorov in ne šele potem, ko je odločitev sodišča v zadevi P 447/2001, da izpraznitveni nalog ostane v veljavi, postala pravnomočna.
izvršilni postopek - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku – objektivna nepristranskost sodišča
Upnica je kot sodnica delno razporejena na pristojno sodišče, zato bi odločanje tega sodišča utegnilo vzbuditi vtis pristranskosti tega sodišča.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – izvajanje dokazov – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Sodišče je pri izvedbi dokazov vezano na to, da po resnici in popolnoma ugotovi dejstva, pomembna za izdajo zakonite sodbe. Pri tem ni vezano na dokazne predloge strank.
predlog za dopustitev revizije – zavrnitev predloga za dopustitev revizije – uporabnina - cesija
Razloga za ugoditev tožbenemu zahtevku glede na ugovarjano aktivno legitimacijo tožnika sta dva: cesija terjatve in upravičenja tožnika kot kupca iz prodajne pogodbe. Predlog se koncentrira le na vprašanja, ki izvirajo iz cesije terjatve, medtem ko drugega razloga (pogodbenega temelja) predlagateljica ne napada, zato s tako omejeno revizijo v nobenem primeru ne bi mogla uspeti.