ZKP člen 371, 371/1-3, 420, 420/5, 442. ZOPOKD člen 30, 31, 32. URS člen 25, 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – navzočnost na glavni obravnavi – zastopnik obdolžene pravne osebe – določitev zastopnika – izločitev zastopnika – pravice obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti – izčrpanje pravnih sredstev
Kot zastopnik obdolžene pravne osebe ne more nastopati oseba, zoper katero teče kazenski postopek zaradi istega kaznivega dejanja (razen če je edini član obdolžene pravne osebe).
ZUS-1 člen 22, 22/1, 91, 96. ZPP člen 86, 86/4, 91, 91/1.
predlog za obnovo revizijskega postopka – dovoljenost - postulacijska sposobnost
Ker je predlog za obnovo postopka vložil tožnik sam, pri tem pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, tožnikov predlog za obnovo postopka ni dovoljen.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – izvajanje dokazov – zavrnitev dokaznega predloga – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Po drugem odstavku 420. člena ZKP je kot razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti izrecno izključeno uveljavljanje zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, torej zatrjevanje, da odločilna dejstva niso bila pravilno ali v celoti ugotovljena.
ZUS-1 člen 4, 28, 36, 36/1-2, 36/1-6. ZIntPK člen 11, 11/2, 13, 13/8, 15, 15/1. URS člen 22, 23, 25.
Komisija za preprečevanje korupcije - pritožba - osnutek ugotovitev o konkretnem primeru – postopek izdaje - poseg v človekove pravice – tožba v upravnem sporu – pravni interes - akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist - ugoditev pritožbi - subsidiarna uporaba ZUP - tožba po 4. členu ZUS-1 - sodelovanje v dokaznem postopku
Pravni interes za vložitev tožbe v upravnem sporu na ugotovitev kršitve ustavnih pravic po 4. členu ZUS-1 ni enak pravnemu interesu tožnika v postopku, ki ga vodi tožena stranka, oziroma pravnega interesa za vložitev tožbe v upravnem sporu na ugotovitev kršitve ustavnih pravic ni mogoče pogojevati z obstojem pravnega interesa oziroma izboljšanjem tožnikovega pravnega položaja v postopku, ki ga vodi tožena stranka.
Tožnik uveljavlja pravno neučinkovanje dveh pravnih dejanj. Gre za objektivno kumulacijo dveh premoženjskih nedenarnih zahtevkov, ki temeljita na različnih dejanskih podlagah, tožnik pa je v tožbi navedel zgolj en(otn)o vrednost spornega predmeta, zato je ta nediferencirana.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – obstoj prstnih odtisov v bazi EURODAC - begosumnost - prosti preudarek- zloraba sistema mednarodne zaščite
Dejstva, da je tožnik večkrat v več državah zaprosil za mednarodno zaščito, da je samovoljno potem zapustil to državo, da je brez ustreznih dokumentov prehajal državne meje ter izjavil, da ne želi biti vrnjen v konkretno državo, ki bi bila pristojna za reševanje njegove prošnje, tudi po presoji Vrhovnega sodišča kažejo na utemeljen sum, da bi lahko pred koncem odločitve o pristojni državi zapustil Slovenijo in s tem onemogočil učinkovito odločanje oziroma realizacijo izročitve.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije – uveljavljanje bistvenih kršitev določb pravdnega postopka - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zatrjevane kršitve postopka se morajo nanašati na postopanje sodišča druge stopnje in morajo biti uperjene zoper pravnomočno odločbo. V pritožbi neuveljavljanih stranka ne more prvič uveljavljati v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi.
Zastaranje za bodočo škodo začne teči od trenutka, ko je ta škoda določljiva; ko je torej oškodovanec zvedel za vse okoliščine, na podlagi katerih je mogel realno postaviti odškodninski zahtevek. Ključno je, da je očitano škodno dejanje že zaključeno, le njegove posledice bodo v nadaljnjem obdobju še sukcesivno nastajale. Zato je treba odškodninski zahtevek za bodočo škodo uveljavljati v roku, ki teče od trenutka zapadlosti prve tovrstne terjatve. Tožba za povrnitev prve škode pretrga zastaranje terjatev za povrnitev bodočih škod, saj njihovo zastaranje prične ponovno teči s končanjem prejšnjega spora. Če pa zastara terjatev za povrnitev prve škode, potem preneha tudi pravica zahtevati povrnitev kasneje nastalih enakovrstnih škod.
predlog za dopustitev revizije – zavrnitev predloga za dopustitev revizije – izpodbijanje dejanskega stanja v predlogu za dopustitev revizije
Ugotovitev, da tožeča stranka z ravnanjem delavke drugega toženca ni utrpela nobene škode, saj je prejela toliko artiklov, kot jih je plačala, spada v sfero dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje. Teh pa v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi ni več dopustno izpodbijati, pri čemer tožeča stranka v zvezi s to ugotovitvijo sodišču druge stopnje ne očita kakšne procesne kršitve.
Tožnica v tej pravdi tako ne varuje svoje originarno pridobljene (pa ne vpisane) izključne lastninske pravice. V takšni situaciji pa je upnik, ki je svojo pravico do poplačila pridobil pred spremembo lastninskega stanja v zemljiški knjigi (njegova dobrovernost pa ni izpodbijana), varovan oziroma razmerje med tožnico in toženčevim dolžnikom na dopustnost izvršbe ne vpliva.
mandatna pogodba – neizpolnitev pogodbene obveznosti - odgovornost odvetnika - pogodbena odškodninska odgovornost – zastaranje odškodninske obveznosti - zapadlost terjatve – začetek teka zastaralnega roka
Zapadlost terjatve iz pogodbenega razmerja določa tudi trenutek pričetka teka zastaralnega roka zaradi odškodninskega zahtevka zaradi nepravilne izpolnitve oziroma neizpolnitve. Pri odškodninski odgovornosti zaradi kršitve pogodbene obveznosti pa je pomembno tudi, da oškodovanec izve za škodo.
Tožnikova prizadevanja, da bi z uveljavljanjem pravnega varstva zoper drugega kupca nepremičnine škodo zmanjšal, ne morejo vplivati na začetek teka zastaralnega roka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS0016214
ZPP člen 41, 41/2, 180, 180/2, 377.
dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - različna dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - vrednost spornega predmeta - uveljavljanje več zahtevkov zaradi kršitve materialnih avtorskih pravic - zavrženje revizije
Tožnik je s tožbo (objektivno) kumuliral dva premoženjska nedenarna zahtevka, ki temeljita na različnih dejanskih, pa tudi pravnih podlagah. Opredelitev zgolj skupne vrednosti spornega predmeta za dovoljenost revizije ne zadošča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VS0016347
URS člen 72. ZTLR člen 5, 5/1, 42, 42/1. ZOR člen 156. ZPP člen 258, 358-2.
dopuščena revizija – vznemirjanje lastninske pravice - negatorna tožba – imisije – odvzem svetlobe – obligacijski in stvarnopravni tožbeni zahtevek – odstranitev vira nevarnosti – odstranitev objekta – večja škoda – ogroženost zdravja – znatnejša škoda – krajevno običajne razmere – pravica do zdravega življenjskega okolja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sprememba prvostopenjske odločbe pred sodiščem druge stopnje izven obravnave
Neutemeljen je revizijski očitek o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka, saj je sodišče druge stopnje odločitev sodišča prve stopnje na seji senata spremenilo v skladu z drugo alinejo 358. člena ZPP in zaključilo, da je sodišče prve stopnje pri presoji pravnega standarda krajevno običajnih razmer zmotno presodilo listine, ogledne predmete, ki so v spisu, in posredno izvedene dokaze (3. odstavek 302. člena ZPP), njegova odločba pa se v tem delu opira samo na te dokaze (druga alineja 358. člena ZPP).
Ker drugi, tretji in četrti tožnik v hiši ne živijo, zdravstvene težave prvega tožnika pa so v bistvenem pogojene z njegovo psihično motnjo oziroma boleznijo, ki se je pričela že pred gradnjo toženčevega objekta in toženčev objekt s svojimi imisijami bistveno ne vpliva k pogostejšim pojavljanjem njegove bolezni, je pravilna presoja, da tožnikom zaradi toženčevega objekta večja škoda niti ne grozi niti ne nastaja, zato tožbeni zahtevek po 156. členu ZOR ni utemeljen.
SPZ člen 48, 48/1, 48/2. ZTLR člen 20. OZ člen 190. URS člen 8.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - tujec – ničnost - prirast – odložni pogoj - pridobitev državljanstva
Stranke so začetek učinkovanja dogovora vezale na pogoj, to je na (pričakovano) pridobitev slovenskega državljanstva, ki se je kasneje uresničil. Posledica določitve nekega dejstva kot (odložni) pogoj je, da učinek pogodbe, ki je v nastanku medsebojnih pravic in obveznosti pogodbenih strank, ne nastopi oziroma pogodba ne začne učinkovati takrat, ko so izpolnjene predpostavke za veljavno sklenitev pravnega posla, pač pa šele, ko (negotovo) dejstvo nastopi.
Sposobnost razsojanja je dejstvo, odvisno od okoliščin konkretnega primera. Nerazsodnost (nesposobnost razsojanja) mora dokazati tisti, ki se nanjo sklicuje.
Zgolj posplošena trditev o možnostih, ki jih ima obsojenec na seji pritožbenega senata, ne zadostuje za utemeljevanje vzročne zveze med zatrjevano kršitvijo in vplivom te kršitve na zakonitost sodbe.
ZKP člen 371, 371/1-3, 371/1-8, 371/2, 420, 420/5.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – jezik v postopku – nedovoljen dokaz – pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – zahteva za varstvo zakonitosti – izčrpanje pravnih sredstev
Pri kršitvi iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP je bistvenega pomena, ali se je sodišče seznanilo z vsebino dokaza. Dejstvo, da je sodišče z dokazom razpolagalo, za zatrjevano kršitev ni dovolj.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - izločitev sodnika - rok za zahtevo za izločitev – kršitev kazenskega zakona – opis kaznivega dejanja - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vložnik z nakazovanjem na pristranskost sodnikov šele v postopku s pravnimi sredstvi ne more uspešno uveljavljati procesne kršitve iz drugega odstavka 371. člena ZKP kot posledice kršitve iz 6. točke prvega odstavka 39. člena ZKP.
ZPP člen 378, 391, 391/2. ZOdvT člen 14, 14/4. ZodvT tarifna številka 3100, 3101.
nagrada odvetnika – višina nagrade – prenehanje mandatnega razmerja - ustavitev postopka – zahteva za varstvo zakonitosti
ZOdvT v četrtem odstavku 14. člena loči med pojmoma predčasni zaključek zadeve in prenehanje pooblastila pred zaključkom zadeve. Izjema iz 1. točke tar. št. 3101, ki govori o znižanju količnika le za primer prenehanja mandata, se torej ne more nanašati tudi na primer, ko je postopek ustavljen zaradi umika tožbe pred narokom.
Redno prenehanje mandatnega razmerja z izpolnitvijo naročila v situaciji ustavitve postopka pred narokom še ni nastopilo, zato je pooblaščenec upravičen do odmere polne nagrade po tar. št. 3100 s količnikom 1,3.