ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 96. ZDPNP člen 2, 2/4. ZPP člen 380, 380/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – večje število delavcev – začasno čakanje na delo
Ob tem, da je bilo vključno s tožnikom na čakanju večje število delavcev, ki jim je bila potem odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga na podlagi določb od 96. do 102. člena ZDR, je sodišče najmanj preuranjeno presodilo, da je bila individualna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožniku zakonita, ne da bi razčistilo, kakšen je bil položaj ostalih delavcev na čakanju in ne da bi se opredelilo do tega, ali so se potrebe po delu tožnika in potrebe po delu ostale (večje) skupine delavcev, med odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tožniku in odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ostalim delavcem kakorkoli spremenile.
Če tožena stranka pokojninsko osnovo izračuna napačno, stranka napačna oz. neugotovljena dejstva lahko uveljavlja v pritožbenem postopku ali pa nova dejstva in nove dokaze – nove z vidika stranke in izpodbijane odločbe, ki so obstajali v času prvotnega odločanja, uveljavlja po pravnomočnosti odločbe z izrednim pravnim sredstvom - obnovo postopka.
V obravnavanem primeru je tožena stranka z odločbo z dne 23. 1. 2006 odločila o vseh vprašanjih postopka oziroma o zahtevku za odmero starostne pokojnine v celoti. Z dopolnilno odločbo ni mogoče naknadno dopolnjevati razlogov odločbe, s katero je bilo odločeno o vseh vprašanjih, ki so bila predmet postopka.
Stranka razen z izrednim pravnim sredstvom ne more doseči spremembe pravnomočne in dokončne odločbe, s katero ji je bila priznana pravica do pokojnine. Če je tožnica menila, da ugotovitve revizije predstavljajo nov obnovitveni razlog, bi to lahko uveljavljala s predlogom za obnovo postopka.
Sodišče lahko pazi na načelo enakosti (14. člen Ustave RS) le v sodnih mejah svoje pristojnosti pri varstvu zakonitosti in ustavnosti ob presoji posamičnega upravnega akta ter ne more neposredno vplivati na morebitno drugačno postopanje istega upravnega organa v drugih podobnih zadevah.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za določitev presežnih delavcev - izbira presežnega delavca – diskriminacija
Dejstvo, da je tožena stranka pri tem želela obdržati na delu vodjo skupine in še dve bivši delavki Vrtca K., ki sta pred tem prešli na delo k toženi stranki ob prevzemu del čiščenja na podlagi spremembe delodajalca, ne predstavlja ravnanj, ki bi pomenila prepovedano diskriminacijo, oziroma utrjuje presojo, da pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici ni šlo za prepovedano diskriminacijo, saj je imela tožena stranka za izbiro tožnice razumne nediskriminatorne razloge.
ZDSS-1 člen 34, 34/1. ZDR člen 18, 18/1, 18/3, 82, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - preiskovalno načelo - poslovodna oseba - pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo - delodajalec - pristojna oseba za podajo odpovedi – rok za odpoved
Sodišče prve stopnje ni imelo nobenega razloga za izvajanje dokazov o zakonitosti sklepov skupščine tožene stranke po uradni dolžnosti, saj se njihova zakonitost v postopku ni postavljala pod vprašaj. Dokazi se izvajajo le glede dejstev, ki so sporna. O dejstvih, ki se v postopku ne izkazujejo kot sporna, dokazov ni treba izvajati.
Sklicevanje revizije na tretji odstavek 18. člena ZDR je neutemeljeno. Ta določba se nanaša na primer, ko se pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo (bodočim zakonitim zastopnikom) sklepa, saj tedaj v imenu pravne osebe ne more nastopati zakoniti zastopnik (ker ga še ni). Ko pa pravna oseba ima zakonitega zastopnika, ta nastopa v njenem imenu.
Revizija se neutemeljeno zavzema za to, da bi morala tožena stranka že ob odpovedi navesti, kdaj je izvedela za odpovedni razlog. Tega ji zakon ne nalaga.
odškodninska odgovornost delodajalca – poškodba pri delu – bolezen v zvezi z delom – poklicna bolezen - protipravnost
Glede na navedene ugotovitve je sodišče utemeljeno presodilo, da ni dokazano, da bi tožnici škodo v posledici obojestranskega sindroma karpalnega kanala kakorkoli protipravno ali z drugimi nedopustnimi ravnanji, ki bi pogojevala odškodninsko odgovornost v smislu določb prvega odstavka 131. člena Obligacijskega zakonika (OZ), povzročila tožena stranka. Zato je tožničin tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
diskriminacija - odpoved pogodbe o zaposlitvi - neutemeljen odpovedni razlog - trajna nezmožnost za delo - razlogi nesposobnosti
Izpodbijana odpoved ni bila podana iz razloga nesposobnosti v smislu druge alineje prvega odstavka 88. člena ZDR, pač pa zaradi tožničine trajne nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi iz zdravstvenih razlogov. Iz tega razloga je mogoče pogodbo o zaposlitvi odpovedati le izjemoma (po četrti alineji drugega odstavka 88. člena ZDR, saj je različno obravnavanje (diskriminacija) delavca v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi glede na njegovo zdravstveno stanje prepovedano (6. člena ZDR).
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – dokazni postopek - – obrazložitev - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če je sodišče štelo za dokazano, da je obsojenec vzel tujo denarnico in je nato ni izročil lastniku oziroma policiji, je utemeljeno sklepalo, da je obsojenec lahko ravnal le z namenom protipravne prilastitve.
predlog za dopustitev revizije – nepopolna vloga – obrazložitev predloga za dopustitev revizije – opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zastavljeno vprašanje ne zadošča zakonskim kriterijem, saj je splošno in izhaja iz tožnikove predstave dejanskega stanja, neupoštevajoč ugotovljene okoliščine konkretnega primera, enako pa velja za zatrjevano procesno kršitev. Zlasti pa tožnik ni konkretno navedel prekršenega pravnega pravila in zakaj ga je sodišče druge stopnje rešilo nezakonito, prav tako pa tudi ne nobenih okoliščin, ki bi kazale na to, da je zastavljeno vprašanje tako pomembno, da upravičuje odločanje Vrhovnega sodišča o njem.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je odločitev sodišča druge stopnje o obstoju odgovornosti zavarovanca toženke materialnopravno pravilna. Tožena stranka namreč opozarja, da je zahteva, da bi bilo treba dati za vsako možno nevarnost in prepreko na travniku opozorilo, pretirana, sploh ob upoštevanju, da se je tožnik sam odločil, da bo pomagal pokositi travnik in da zavarovanec toženke ni njegov delodajalec, ki bi bil zakonsko zavezan k določenim preventivnim ukrepom v zvezi z varstvom in zdravjem pri delu.
povrnitev nepremoženjske škode – podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - obseg škode – višina odškodnine – telesne bolečine – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti
Materialnopravno zmotno je stališče drugostopenjskega sodišča, da je tožnica zato, ker je že pred nesrečo imela insuficientno umsko zmogljivost upravičena do nižje odškodnine. Omejitve, ki jih doživlja zaradi posledic nesreče, zlasti izguba sposobnosti skrbeti za varstvo in vzgojo sina, so zanjo povsem enako hude kot pri oškodovancih s primarno povprečno ali nadpovprečno umsko zmogljivostjo.
dovoljenost revizije - vrednostni kriterij - davek od dobička pravnih oseb - izpodbijani del dokončnega upravnega akta - ugotavljanje višine po uradni dolžnosti
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Če v revizijskem postopku ni sporna celotna davčna obveznost, naložena v izpodbijani odločbi in navedena kot vrednost spora, Vrhovno sodišče pa z vpogledom v upravni spis ne more na prvi pogled (prima facie) ugotoviti, ali vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta presega mejno vrednost 20.000 EUR, revizijo kot nedovoljeno zavrže.
ZPP člen 4, 347, 347/2, 348, 348/5, 358, 358-1, 358-5.
sprememba prvostopenjske odločbe pred sodiščem druge stopnje izven obravnave – sprememba dejanskega stanja na seji senata sodišča druge stopnje – dopuščena revizija
Kadar prvostopenjsko sodišče ugotovi dejansko stanje z neposredno izvedenimi dokazi, pomeni sprememba dejanskega stanja na seji senata sodišča druge stopnje kršitev načela neposrednosti in s tem bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – odvzem poslovnih sposobnosti
Vrhovno sodišče ocenjuje, da zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca in sedanje bivališče v Socialno varstvenem zavodu Hrastovec narekuje ugoditev predlogu.
Predmet zavarovanja je odgovornost zavarovanca in obstoj te odgovornosti je predpostavka za dolžnost zavarovalnice, da oškodovancem povrne pravno relevantno škodo. Povrnitev izplačanega pa nato lahko uveljavlja od tistega zavarovanca, ki je odgovoren za nastanek škode.
Po 2. točki 1. člena Splošnih pogojev zavarovanec ni le lastnik vozila, kot meni revizija, pač pa tudi vsakdo, ki ima po njegovi (lastnikovi) volji opravka z vozilom.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - prebivališče dedičev - starost dedičev
Razlogi smotrnosti terjajo prenos pristojnosti na Okrajno sodišče v Cerknici, na območju katerega imajo prebivališče vsi bratje in sestre, ki bi po podatkih v smrtovnici lahko dedovali premoženje po zapustnici, glede na njihovo starost pa je očitno, da bi jim potovanje na pristojno sodišče v Ljubljano lahko povzročalo stroške in nevšečnosti.
ugoditev pritožbi - izjemni vpis v višji letnik - pravni interes - izpodbojna tožba - ugotovitvena tožba
Čeprav je tožnik še pred vložitvijo tožbe v tem upravnem sporu dosegel izjemen vpis v višji letnik za študijsko leto 2011/12, pa po presoji Vrhovnega sodišča to dejstvo samo po sebi še ne pomeni, da tožnik nima pravnega interesa za tožbo za ugotovitev nezakonitosti odločbe o zavrnitvi pritožbe zoper odločbo, s katero ni bilo ugodeno njegovi prošnji za izjemen vpis v višji letnik fakultete tudi v študijskem letu 2010/11.
Prvostopenjsko sodišče bi moralo tožnika pozvati, da se glede na konkretno situacijo izjasni, ali vztraja pri izpodbojni tožbi ali pa zahteva ugotovitev nezakonitosti (prvostopenjske) odločbe v zvezi s prošnjo za izjemen vpis v višji letnik za študijsko leto 2010/11.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku – objektivna nepristranskost
Okoliščina, da je ena od pravdnih strank sodnica na sodišču druge stopnje, ki bi bilo po procesnih pravilih stvarno in krajevno pristojno za odločitev o njeni pritožbi, bi, če bi o pritožbi odločalo to sodišče, lahko pri nasprotni stranki vzbudila vtis o njegovi nepristranosti, pri javnosti pa negativno vplivala na percepcijo o nevtralnosti in objektivni nepristranskosti odločanja pristojnega sodišča.