ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 96. ZDPNP člen 2, 2/4. ZPP člen 380, 380/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – večje število delavcev – začasno čakanje na delo
Ob tem, da je bilo vključno s tožnikom na čakanju večje število delavcev, ki jim je bila potem odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga na podlagi določb od 96. do 102. člena ZDR, je sodišče najmanj preuranjeno presodilo, da je bila individualna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožniku zakonita, ne da bi razčistilo, kakšen je bil položaj ostalih delavcev na čakanju in ne da bi se opredelilo do tega, ali so se potrebe po delu tožnika in potrebe po delu ostale (večje) skupine delavcev, med odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tožniku in odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ostalim delavcem kakorkoli spremenile.
Če tožena stranka pokojninsko osnovo izračuna napačno, stranka napačna oz. neugotovljena dejstva lahko uveljavlja v pritožbenem postopku ali pa nova dejstva in nove dokaze – nove z vidika stranke in izpodbijane odločbe, ki so obstajali v času prvotnega odločanja, uveljavlja po pravnomočnosti odločbe z izrednim pravnim sredstvom - obnovo postopka.
V obravnavanem primeru je tožena stranka z odločbo z dne 23. 1. 2006 odločila o vseh vprašanjih postopka oziroma o zahtevku za odmero starostne pokojnine v celoti. Z dopolnilno odločbo ni mogoče naknadno dopolnjevati razlogov odločbe, s katero je bilo odločeno o vseh vprašanjih, ki so bila predmet postopka.
Stranka razen z izrednim pravnim sredstvom ne more doseči spremembe pravnomočne in dokončne odločbe, s katero ji je bila priznana pravica do pokojnine. Če je tožnica menila, da ugotovitve revizije predstavljajo nov obnovitveni razlog, bi to lahko uveljavljala s predlogom za obnovo postopka.
Sodišče lahko pazi na načelo enakosti (14. člen Ustave RS) le v sodnih mejah svoje pristojnosti pri varstvu zakonitosti in ustavnosti ob presoji posamičnega upravnega akta ter ne more neposredno vplivati na morebitno drugačno postopanje istega upravnega organa v drugih podobnih zadevah.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za določitev presežnih delavcev - izbira presežnega delavca – diskriminacija
Dejstvo, da je tožena stranka pri tem želela obdržati na delu vodjo skupine in še dve bivši delavki Vrtca K., ki sta pred tem prešli na delo k toženi stranki ob prevzemu del čiščenja na podlagi spremembe delodajalca, ne predstavlja ravnanj, ki bi pomenila prepovedano diskriminacijo, oziroma utrjuje presojo, da pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici ni šlo za prepovedano diskriminacijo, saj je imela tožena stranka za izbiro tožnice razumne nediskriminatorne razloge.
ZDSS-1 člen 34, 34/1. ZDR člen 18, 18/1, 18/3, 82, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - preiskovalno načelo - poslovodna oseba - pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo - delodajalec - pristojna oseba za podajo odpovedi – rok za odpoved
Sodišče prve stopnje ni imelo nobenega razloga za izvajanje dokazov o zakonitosti sklepov skupščine tožene stranke po uradni dolžnosti, saj se njihova zakonitost v postopku ni postavljala pod vprašaj. Dokazi se izvajajo le glede dejstev, ki so sporna. O dejstvih, ki se v postopku ne izkazujejo kot sporna, dokazov ni treba izvajati.
Sklicevanje revizije na tretji odstavek 18. člena ZDR je neutemeljeno. Ta določba se nanaša na primer, ko se pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo (bodočim zakonitim zastopnikom) sklepa, saj tedaj v imenu pravne osebe ne more nastopati zakoniti zastopnik (ker ga še ni). Ko pa pravna oseba ima zakonitega zastopnika, ta nastopa v njenem imenu.
Revizija se neutemeljeno zavzema za to, da bi morala tožena stranka že ob odpovedi navesti, kdaj je izvedela za odpovedni razlog. Tega ji zakon ne nalaga.
odškodninska odgovornost delodajalca – poškodba pri delu – bolezen v zvezi z delom – poklicna bolezen - protipravnost
Glede na navedene ugotovitve je sodišče utemeljeno presodilo, da ni dokazano, da bi tožnici škodo v posledici obojestranskega sindroma karpalnega kanala kakorkoli protipravno ali z drugimi nedopustnimi ravnanji, ki bi pogojevala odškodninsko odgovornost v smislu določb prvega odstavka 131. člena Obligacijskega zakonika (OZ), povzročila tožena stranka. Zato je tožničin tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
diskriminacija - odpoved pogodbe o zaposlitvi - neutemeljen odpovedni razlog - trajna nezmožnost za delo - razlogi nesposobnosti
Izpodbijana odpoved ni bila podana iz razloga nesposobnosti v smislu druge alineje prvega odstavka 88. člena ZDR, pač pa zaradi tožničine trajne nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi iz zdravstvenih razlogov. Iz tega razloga je mogoče pogodbo o zaposlitvi odpovedati le izjemoma (po četrti alineji drugega odstavka 88. člena ZDR, saj je različno obravnavanje (diskriminacija) delavca v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi glede na njegovo zdravstveno stanje prepovedano (6. člena ZDR).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS0016330
ZPP člen 339, 339/2-14. OZ člen 191, 1050.
neupravičena pridobitev - izvedenec - sodna poravnava - delitev solastnine - učinki sodne poravnave - vsebina sodne poravnave - premoženje razvezanih zakoncev - povrnitev vlaganj v nepremičnino v skupni lasti
Glede na materialnopravne učinke poravnave in ugotovitve sodišč je pravilen zaključek, da pravdni stranki s sodno poravnavo v nepravdnem postopku nista uredili le spornega razmerja glede načina delitve nepremičnine, kot to uveljavlja revident, ampak se razsežnost takšne poravnave razteza širše kot sklep, ki bi bil rezultat nepravdnega postopka o delitvi solastnine, v okviru katerega je bila poravnava sklenjena. Poravnava ni zajemala le tega, da tožnik postane izključni lastnik nepremičnine, ampak tudi njegovo zavezo, da izplača polovico ocenjene vrednosti nepremičnine, ki je zajemala tudi tožnikova vlaganja po razvezi pravdnih strank.
skupno premoženje – uporaba skupne nepremičnine - uporabnina – trditveno in dokazno breme
Zmotno in v nasprotju s sodno prakso Vrhovnega sodišča je revizijsko stališče, da je s tem, ko je ugovarjal temelju tožbenega zahtevka, toženec ugovarjal tudi njegovi višini.
predlog za dopustitev revizije – zavrnitev predloga za dopustitev revizije – odškodninski spor – povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti
Vrhovno sodišče je v zadevi II Ips 195/2010 že zavzelo stališče, da v določenih primerih ni mogoče popolnoma ločiti mnenja od dejstev in da je v tovrstnih primerih bistvenega pomena ugotovitev, da je imel toženec zaničevalni namen. Takšno stališče sta v obravnavani zadevi zadevi zavzeli tudi sodišči prve in druge stopnje. Vrhovno sodišče je tako ocenilo, da tožeča stranka ni izkazala obstoja pogojev za dopustitev revizije, zato je predlog kot neutemeljen zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).
Revizijsko sodišče na nobenega od dovoljenih, v prvem odstavku 370. člena ZPP določenih revizijskih razlogov, ne pazi po uradni dolžnosti, pač pa le na zahtevo strank. Ta mora biti zaradi tega obrazložena: stranka mora v reviziji pojasniti, s katerim ravnanjem ali opustitvijo je katero od nižjih sodišč kršilo procesne predpise in v čem je zmotno uporabilo materialno pravo.
dokazovanje – zaslišanje priče - izjalovljen dokaz - opravičljivi razlogi - prepozen dokazni predlog - prekluzija – razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji
Tožeča stranka ni izkazala opravičljivih razlogov v smislu drugega odstavka 286. člena ZPP, saj je navedla le, da se predlagana priča ne želi odzvati vabilu za pričanje, ker ne želi spora s pravdnimi strankami.
predlog za dopustitev revizije – obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije – opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije je konkretna in natančna opredelitev pravnega vprašanja in njegove pomembnosti, ki upravičuje odločanje Vrhovnega sodišča.
STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0016565
ZIZ člen 64, 65. SPZ člen 10, 23, 40, 49. ZZK-1 člen 8, 41, 243.
izvršilni postopek - tožba za nedopustnost izvršbe - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom - zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi - prisilna hipoteka - dobra vera - pomen vknjižbe lastninske pravice v zemljiško knjigo
Ker je tožnica izkazala, da je že pred toženčevo pridobitvijo hipoteke v izvršilnem postopku z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi razpolagala z veljavnimi zavezovalnimi in razpolagalnimi pravnimi posli za predmetne nepremičnine, bi nižji sodišči, kot pravilno poudarja revidentka, morali upoštevati, da so nanjo, kljub odsotnosti zemljiškoknjižnih vpisov, že prešla stvarnopravna upravičenja v takšnem obsegu, da ji zagotavljajo pravno varstvo v izločitveni pravdi.
Primarni pomen prostovoljnega zavarovanja odgovornosti je v varstvu zavarovanca pred (utemeljenimi) odškodninskimi zahtevki. Zato je v njegovi sferi izbira (višine) zavarovalne vsote in s tem presoja, v kolikšni meri se bo razbremenil zahtevkov oškodovancev.
Zaradi visoke inflacije je v 80-ih letih sodna praksa v skladu s takratno splošno poslovno politiko zavarovalnice sprejela stališče o valorizaciji zavarovalnih vsot tudi pri pogodbenem zavarovanju odgovornosti. Ker pa se je taka praksa oblikovala po nastanku zavarovalnega primera in potem, ko je tožena stranka tožniku že izplačala celotno zavarovalno vsoto, je bil s tem zavarovalni primer „rešen“ („zaključen“) in ni bilo razlogov in pravne podlage za njegovo (ponovno) obravnavanje („odpiranje“) po spremenjenih predpisih, sodni praksi ali stališčih.
kršitev kazenskega zakona - poslovna goljufija - preslepitev - opis kaznivega dejanja
Neskrbno ravnanje predstavnika oškodovane družbe še ne pomeni privolitve v sklenitev tveganega posla oziroma v škodo, ki je zaradi (delne) neizpolnitve obveznosti nastala oškodovani družbi.
pogodbeno pravo - kondikcija – vrnitev danega - pravila vračanja - zamudne obresti
Pogodbeno pravo je dogovor strank, ki izraža njuno pogodbeno voljo: vsebina medsebojnega dogovora je torej dejstvo in zanj ne velja pravilo iura novit curia. Pogodbeno pravo postane del procesnega gradiva le, če ga tja s pravočasnimi navedbami uvedejo stranke.
Ker je revizija k pristojnemu sodišču prispela po izteku roka in ker jo je v imenu stranke vložil odvetnik, bi jo bilo mogoče šteti za pravočasno le, če bi bilo mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati njegovi očitni pomoti.