transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - pogodba o zaposlitvi za določen čas - pisnost pogodbe - dokazno breme delodajalca
Med strankama je bilo nesporno ugotovljeno, da tožnica pogodbe o zaposlitvi za določen čas in skrajšan delovni čas ni podpisala ter da je pogodbo za določen čas pripravil A. A., ki je pogodbo tudi podpisal (za obe stranki). Glede na to toženec s predloženo pogodbo o zaposlitvi za določen čas ni dokazal, da je bila med strankama ob nastopu dela sklenjena pisna pogodba o zaposlitvi za določen čas s krajšim delovnim časom. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da pogodba o zaposlitvi za določen čas ni bila sklenjena v pisni obliki ob nastopu dela in se glede na drugi odstavek 12. člena ZDR-1 domneva, da je pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas. Prav tako pa se pogodba o zaposlitvi lahko sklene le izjemoma za določen čas in to v točno navedenih primerih iz 54. člena ZDR-1, pri tem pa toženec niti ni trdil, da so obstajali zakonsko določeni razlogi.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00075929
KPJS člen 46, 46/2, 46/3. ZObr člen 97č, 97e. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 1-3, 17. Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 4, 4-2. Direktiva Sveta z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu člen 2, 2-2.
stalna pripravljenost - prikrajšanje pri plači - vojak - uporaba direktive - delovni čas - vojaško strokovno usposabljanje - straža
Za presojo, ali je podana izjema od uporabe direktive, je ključna dejavnost (vaje). Logistična podpora, katere del je bil tožnik, je bila (neločljivo) povezana z vajami, na katerih so se posnemali pogoji dela, ki bi veljali v izrednih ali vojnih razmerah. Iz tega razloga bi načrtovanje delovnega časa škodilo dobri izvedbi te dejavnosti.
V zvezi s stražo je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da ne gre za izjemo za dejavnost, za katero sistem rotacije zaposlenih ni primeren; v zvezi s tem je pravilno ugotovilo, da je straža redna dejavnost toženke, ki se ni izvajala niti v izrednih razmerah niti kot odziv na neposredno grožnjo; ugotovitev temelji na pravilni oceni predloženih listin in ji toženka neutemeljeno oporeka.
plačilo za dejansko delo - obseg dela - dokazno breme - dokazovanje negativnega dejstva - zadostna trditvena podlaga
Na tožniku je bilo dokazno breme, da je opravljal naloge višje vrednotenega delovnega mesta, torej naloge izven delokroga delovnega mesta, za katerega je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, kar pa je tudi dokazal. Toženka pa bi morala na drugi strani zatrjevati in dokazati, da je tožnik opravljal dela delovnega mesta, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, oziroma dela nižje vrednotenega delovnega mesta, kar pa ni storila.
Plačila iz naslova večopravilnosti na podlagi aneksov in povečanega obsega dela ne pomenijo, da je toženka tožniku v vtoževanem obdobju izplačevala plačo za dejansko opravljeno delo, ki je določena za delovno mesto realizator specialist.
V pozivu k dopolnitvi vloge je bil tožnik poučen, kje lahko pridobi mnenje o stopnji pridobljene izobrazbe v tujini in da bo iz postopka imenovanja za ravnatelja izločen, če njegova dopolnitev ne bo pravočasna. Tožnik kljub pozivu dokazila o stopnji izobrazbe ni predložil v postavljenem roku niti ni pravočasno predlagal podaljšanja roka, zato je toženka njegovo vlogo utemeljeno izločila kot nepopolno.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00075431
OZ člen 131, 131/1, 170. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - soprispevek delavca - delovna sredstva - navodila za delo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotja v razlogih sodbe
O tem, ali so rokavice, katerih nakup je toženec podkrepil z računom, ustrezale standardizirani protivrezni zaščiti, je sodišče prve stopnje v citiranih točkah obrazložitve navedlo nasprotujoče si razloge. Že to narekuje razveljavitev izpodbijanega dela sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Utemeljitev krivdne odgovornosti delodajalca s tem, da ni dal delavcu jasnega navodila za delo, praviloma izključuje utemeljenost očitka delavcu, da se je dela lotil na napačen način. Tudi to nasprotje je sodišče prve stopnje dolžno v ponovljenem sojenju z jasno obrazložitvijo odpraviti.
ZPP člen 214, 214/2, 285. ZDR-1 člen 135, 135/1, 148.
plačilo nadurnega dela - voznik tovornega vozila - evidenca opravljenih ur dela - razporeditev dokaznega bremena - neprerekana dejstva - neenakomerno razporejen delovni čas - dogovor o plačilu
Stališče toženke, da tožnik števila ur opravljenega dela preko polnega delovnega časa s predložitvijo na roko napisane lastne evidence delovnega časa, iz katere ne izhajajo delovne ure, ampak le število opravljenih kilometrov, ni uspel dokazati, je nepravilno, saj je bilo nasprotno na toženki breme nasprotnega dokaza o neutemeljenosti tožbenega zahtevka tožnika kot delavca, ker je vse obveznosti do njega plačala oziroma ker tožnik nadurnega dela sploh ni opravil. Res je sicer, da iz tožnikove evidence delovnega časa neposredno ne izhajajo delovne ure, ampak le število opravljenih kilometrov, vendar je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, da je tožnik natančno pojasnil, kako je (s preprosto matematično operacijo množenja oziroma deljenja) izračunal število mesečno opravljenih ur ob upoštevanju povprečne hitrosti vožnje 70 km/h. Toženka v postopku na prvi stopnji ni prerekala števila opravljenih kilometrov v posameznem mesecu niti ustreznosti določene povprečne hitrosti 70 km/h.
ZJSRS člen 16a, 16a/1, 16a/2, 22, 22/3. ZGD-1 člen 505, 506, 506/1, 506/4, 515. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3.
insolventnost delodajalca - poslovodna oseba - lastnik gospodarske družbe - poravnava zapadlih obveznosti - družba v večinski lasti - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Glede na ugotovljeno in ne prerekano dejansko stanje, da je bila tožnica imetnica poslovnega deleža delodajalca, družba A. d. o. o. (delodajalec) pa imetnica lastnega deleža, iz katerega pa ni mogla uresničevati pravic, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je imela upravljalske pravice nad svojim delodajalcem edino tožnica s svojim poslovnim deležem. Sodišče druge stopnje posledično kot pravilen sprejema prvostopni zaključek, da je glede na obrazloženo treba tožnico opredeliti kot "večinsko lastnico" družbe A. d. o. o. oz. njene dejavnosti v smislu drugega pogoja iz prvega odstavka 16.a člena ZJSRS.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - direktor javnega zavoda - razrešitev direktorja javnega zavoda - sklep o razrešitvi - obstoj procesne predpostavke - pravnomočna odločitev o isti stvari - rok za sodno varstvo - napačen oziroma pomanjkljiv pravni pouk - zamuda roka za vložitev tožbe - zavrženje dela tožbe - odškodninska odgovornost zavoda
Po pravnomočnosti odločitve o zavrženju dela tožbe, ki se nanaša na nezakonitost sklepa o razrešitvi, ni mogoče ponovno odločati o pravočasnosti tega dela tožbe, čeprav tokrat na podlagi trditev o tem, da je tožnik zamudil sodno varstvo zaradi ravnanja na strani toženke, to je nenavedbe pravnega pouka v sklepu o razrešitvi. Odločitev o obstoju procesne predpostavke pravočasnosti za vložitev tožbe zoper sklep o razrešitvi je pravnomočna, zaradi česar je ni mogoče ponovno presojati, pa čeprav na drugi trditveni podlagi. S tega vidika je pravilno stališče, da je tožnik prepozno uveljavljal izostanek pravnega pouka kot razlog za nepravočasnost tožbe v tem delu. Če bi tožnik že v tožbi uveljavljal ta razlog za zamudo roka za izpodbijanje sklepa o razrešitvi in bi sodišče ugotovilo, da je bil s strani toženke v pravnem pouku dejansko zaveden (pa ni bil), bi tožbo štelo za pravočasno in o zahtevku v celoti odločilo po vsebini.
Ni mogoče ugotavljati zakonitosti sklepa o razrešitvi z mesta direktorja po vsebini kot predhodnega vprašanja za odločanje o zakonitosti odpovedi, če je sklep o razrešitvi zakonit, ker v sodnem postopku ni bil izpodbit oziroma ni bila ugotovljena njegova nezakonitost.
Pritožba neutemeljeno uveljavlja kršitev 7. in 212. člena ZPP, ker tožnik ni natančno pojasnil, na katere dneve je opravljal točno določene naloge ter po čigavem ukazu. Kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, je v trditvah za vsak posamezen dan tožnik opisal, katere naloge je opravljal.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00075994
ZDR-1 člen 179. OZ člen 131. ZPP člen 7, 212, 315, 315/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-15. ZVZD-1 člen 5, 12.
nesreča pri delu - vmesna sodba - padec - nezatrjevana dejstva - nadzor delodajalca nad delavci - izključna odgovornost oškodovanca - protispisnost - sprememba izpodbijane sodbe
Odločilno je, da je tožnik sam pustil voziček na transportni poti in je po prihodu nazaj iz hladilnice prav na ta voziček stopil in se pri tem poškodoval. Posledično je treba zavrniti tožnikovo vztrajanje, da ni bilo na voljo nobenega vozička, zaradi česar je bil gajbici z mesom prisiljen nositi v rokah; za tak način dela se je sam odločil. Na odločitev ne vpliva tožnikovo zatrjevanje, da vozička po prihodu iz hladilnice ni videl zaradi gajbic, ki ju je nosil, saj je moral vedeti, da je voziček pustil pred hladilnico, za ročno prenašanje gajbic, ki naj bi mu zastirali pogled, pa se je sam odločil. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da se je tožnik odločil voziček na transportni poti prestopiti in je pri tem nanj stopil ter padel.
Sodišče prve stopnje je odločitev oprlo na nezatrjevana dejstva. Tožnik v postopku ni zatrjeval, da je prva toženka dopuščala neustrezna ravnanja glede ročnega prenašanja bremen in glede nepospravljanja vozičkov za prevoz mesa. V tožbi ni podal nobenih trditev v zvezi z opustitvijo nadzora, kot bistveno je namreč toženkama očital, da sam prostor pripravljalnice mesa ni bil dovolj velik, zlasti v obdobjih povečane prodaje mesa, ter da bi moral biti voziček, ki ni v uporabi, pospravljen.
Od prve toženke kot od delodajalke ni mogoče pričakovati in zahtevati, da izvaja nadzor in tožniku daje navodila tudi za enostavne aktivnosti, med katere je treba uvrstiti tudi delo, ki ga je tožnik opravljal v času poškodbe (prenašanje oziroma prevažanje mesa iz hladilnice zaradi polnjenja vitrin).
ZPP člen 213, 213/2, 286, 286/1, 286a, 287, 287/1. ZDR-1 člen 84, 84/1, 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - pravočasno predlagani dokazi - obrazložitev odpovedi - dokazna ocena izpovedi prič - dejanski razlog za odpoved - utemeljenost odpovednega razloga - nadure - ukinitev delovnega mesta
Pritožbeno zavzemanje, da odpoved ni zadosti obrazložena, ni utemeljeno. Toženka je z navedbo, da je ukinila delovno mesto marketing in PR na ekonomski podlagi (stroškovna vzdržnost in učinkovitost poslovanja) ter prenesla delovne naloge tožnice na druge izvajalce, izpolnila zakonsko zahtevo po obrazložitvi dejanskega odpovednega razloga, zato odpoved s takšno vsebino omogoča preizkus njene zakonitosti pred sodiščem.
Delodajalec v odpovedi ni dolžan navesti, kako konkretno bo po reorganizaciji razdelil posamezne naloge. Odpoved zato ni nezakonita zgolj zaradi tega, ker se prerazporeditev tožničinih nalog med zaposlenimi, vodstvom in zunanjim pogodbenim izvajalcem ne prekriva povsem z navedbo vsebine reorganizacije v odpovedi. Že dejanska ukinitev delovnega mesta in prenos ostalih tožničinih nalog na druge osebe, ne glede na konkretni način razdelitve teh nalog, pomeni spremembo organizacije dela.
plačilo za dejansko delo - razlika v plači - novinar
Ob ugotovitvi, da je tožnica namesto dela delovnega mesta, za katerega je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, to je delovnega mesta novinar urednik (na katerem se ne vodi oddaj v živo in ne opravlja naloge raziskovalnega novinarstva) opravljala (v celoti, ves čas) delo drugega delovnega mesta (poleg vodenja oddaj v živo in naloge raziskovalnega novinarstva še druge, ki so enake na obeh delovnih mestih), je njenemu zahtevku za plačilo razlike v plači na podlagi 44. člena ZDR-1 utemeljeno ugodilo.
ZJU člen 24, 24/3, 68, 68/1, 68/1-5, 68/3, 69, 69/5, 71, 71/1, 82, 82/2, 82/3, 82/4, 83, 83/5, 83/8, 154, 154/1, 154/1-3. ZPP člen 181. ZDR-1 člen 56, 79. URS člen 23, 25. ZUP člen 224, 224/1, 224/1-3.
nezakonitost prenehanja delovnega razmerja - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - načelnik upravne enote - razrešitev s funkcije - razlogi za razrešitev - zavrženje dela tožbe - nedopustna vsebina ugotovitvene tožbe - presoja ustavnosti zakonske ureditve
Tožnikovo delovno razmerje je nastalo na podlagi oziroma v posledici imenovanja s strani pristojnega organa, ki ga je imenoval na položaj. Tudi obstoj delovnega razmerja je bil vezan na obstoj mandata glede na to, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena za določen čas, čas trajanja mandata. Prenehanje delovnega razmerja je v primeru predčasne razrešitve po petem odstavku 83. člena ZJU izrecno predvideno v osmem odstavku 83. člena ZJU. Sprejem odločbe o razrešitvi je tako hkrati pomenil tudi prenehanje delovnega razmerja, ker je s predčasno razrešitvijo prenehal tudi razlog, zaradi katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi (79. člen ZDR-1). Ker torej odločba tožene stranke o razrešitvi tožnika s položaja temelji na petem odstavku 83. člena ZJU, mu je skladno z osmim odstavkom istega člena s prenehanjem položaja prenehala tudi pogodba o zaposlitvi.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00074204
ZObr člen 97e. Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 4, 4-2. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 1-3. Direktiva Sveta z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu člen 2, 2-2.
stalna pripravljenost - vojak - neposredna uporaba direktive - delovni čas - usposabljanje vojakov - straža - varovanje državne meje
Ni pravno relevantno, da je bil tožnik (le) del logistične brigade, ki je podporna služba. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je bilo nujno, da je bila logistična brigada ves čas prisotna na vojaških vajah in usposabljanjih, ki so bila del operativnega urejanja, saj brez nje ne bi mogli izvesti usposabljanja. Logistična brigada je morala ves čas spremljati in podpirati primarnega vadbenca, pri čemer je sodišče prve stopnje še ugotovilo, da se je tožnik včasih tudi sam usposabljal in ni bil zgolj logistična podpora drugim enotam. Namen vojaških vaj in usposabljanj je kolektivna izurjenost pripadnikov oboroženih sil, ki se lahko doseže le z natančnim posnemanjem poteka pravih vojaških operacij, potrebno je skupinsko soočenje s takšnimi pogoji, tudi podpornih služb, zato se v času usposabljanja od vojaških oseb utemeljeno zahteva neprekinjena prisotnost.
Straža se ni izvajala niti v izrednih okoliščinah, niti zaradi neposredne grožnje za nacionalno varnost. Gre za redno mirnodobno delovno nalogo, ki ni del začetnega usposabljanja ali operativnega urjenja. Nadalje je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da straža tudi ne predstavlja vojaške operacije v pravem pomenu besede in da bi bilo to delo mogoče organizirati s sistemom rotacije, torej, da je rotacija primerna, kar pomeni, da ni izkazana nobena od izjem za izključitev uporabe Direktive 2003/88/ES.
Sodišče prve stopnje je nadalje pravilno ugotovilo, da varovanje državne ne predstavlja posebne dejavnosti, zaradi katere bi se lahko izključila uporaba Direktive 2003/88/ES.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00075435
ZDR-1 člen 179, 179/1. OZ člen 179.
nesreča pri delu - električni udar - opeklina - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - izvedenec medicinske stroke
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo trajanje in intenzivnost ter tudi tožnikovo subjektivno zaznavanje bolečin in jih tudi ustrezno pravno ovrednotilo. Prav tako je pravilno ugotovilo odločilna dejstva o vrsti in obsegu neprijetnosti pri zdravljenju ter jih smiselno upoštevalo pri odmeri pravične odškodnine iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem.
Neutemeljeni so pritožbeni očitki o previsoki odškodnini za strah. Pravilna presoja sodišča prve stopnje temelji na mnenju sodnih izvedenk, ki sta ocenili, da je tožnik ob stiku z elektriko utrpel intenzivni primarni strah ter intenzivnejši in nato še lažji sekundarni strah v smislu zaskrbljenosti za izid zdravljenja.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00075926
ZDR-1 člen 179. OZ člen 171, 171/1, 179. ZPP člen 286a, 286a/5, 325, 327, 327/3, 339, 339/1.
nesreča pri delu - sestop s tovornjaka - krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - soprispevek delavca - zadostna trditvena podlaga - pravočasnost navajanja dejstev in dokazov - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Sodišče prve stopnje je ob podani krivdni odgovornosti toženke (predvsem ker ni zagotovila ustrezne delovne obutve) pravilno štelo, da je upoštevaje 179. člen ZDR-1 v zvezi s prvim odstavkom 171. člena OZ tožnikov soprispevek v deležu 30 odstotkov. V zvezi s tem tožnik v pritožbi neutemeljeno navaja, da ugotovitev v izpodbijani sodbi, da se ni gibal dovolj pazljivo in da je pri sestopu s tovornega vozila izvajal več operacij hkrati (premikanje, obrat, prijem stranice in sestop na lestev), ni dokazno podprta. S tem povezana dejstva je sodišče prve stopnje ugotovilo iz mnenja sodne izvedenke za varstvo pri delu in izpovedi samega tožnika.
Tožnik je v tožbi utemeljil svoj zahtevek za plačilo premoženjske škode na način, da je navedel število pregledov (voženj), ki jih je opravil, in višino kilometrine, na podlagi katere je izračunal skupni znesek, ki ga zahteva za potne stroške, povezane z zdravljenjem. Kot dokaz je predložil izpise poti. Sodišče prve stopnje je zmotno njegovo trditveno podlago štelo za nezadostno. Prav tako zmotno je štelo, da je tožnik z dodatnimi navedbami (število kilometrov) in predložitvijo dodatnih dokazov prekludiran. Pripravljalno vlogo, ki vsebuje te navedbe, je predložil sicer po prvem naroku za glavno obravnavo, vendar njeno upoštevanje ne bi zavleklo reševanja spora.
dodatek za delovno dobo - odtegljaji od plače - dogovor o plači - višina plače - plačilna lista - povišanje plače - osnovna plača
Toženka mora vedeti in v sodnem postopku dokazati, v kakšni višini je tožniku izplačevala osnovno plačo in dodatke (za ta spor je ključen dodatek za delovno dobo). Nepregleden obračun plače ne more iti v škodo tožniku. V plačilnih listah je namreč toženka prikazala le celotni obračunani znesek tožnikove bruto plače, torej ni posebej obračunala osnovne plače ter dodatka za delovno dobo (niti zatrjevanega izplačila dodatka za delovno uspešnost).
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo kot ključno, da je direktor potrdil zvišanja osnovne plače tožnika. Ker tako zvišanih osnovnih plač (ki so predstavljale osnovo za odmero dodatka za delovno dobo) toženka ni zneskovno konkretizirala, posledično tudi ni dokazala, kolikšen znesek dodatka za delovno dobo je v okviru vsakomesečnega izplačila namenila tožniku, oziroma ni dokazala svojega zatrjevanja, da mu je pripadajoči dodatek za delovno dobo v okviru mesečno izplačanih prejemkov res izplačala. To velja še toliko bolj, ker naj bi izplačani mesečni zneski po ugotovitvi sodišča prve stopnje vključevali tudi plačilo dodatka za delovno uspešnost, katerega višine toženka tudi ni dokazala.
ZDSS-1 člen 43, 43/2. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZJU člen 22, 22/1, 33a. ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-8.
začasna odredba - javni zavod - uporaba zakona - zakonitost odpovedi - izkaz verjetnosti obstoja terjatve
Tožnikove navedbe, ki jih ponavlja v pritožbi in s katerimi si prizadeva, da bi bila za odločitev o zakonitosti odpovedi oziroma postopka pred odpovedjo relevantna določba 33.a člena ZJU, je pravilno zavrnilo že sodišče prve stopnje. Da bi se ta določba uporabljala za delovno razmerje med strankama, ne izhaja iz pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožnik predložil s tožbo. Za njegovo delovno razmerje s toženko, ki je javni zavod, velja prvi del ZJU, torej določbe do 21. člena ZJU, ostale določbe (od 22. člena ZJU dalje) pa veljajo le za javne uslužbence v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti (prvi odstavek 22. člena ZJU).
Ob izostanku uveljavljanih postopkovnih nepravilnosti oziroma formalnih razlogov, zaradi katerih bi bila podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, bi bila uveljavljena terjatev verjetno izkazana, če bi bila podana iz očitno neutemeljenega razloga, kar pa iz navedb tožnika v predlogu za izdajo začasne odredbe ne izhaja.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00075424
ZDR-1 člen 45, 45/1, 179. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZVZD-1 člen 19.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - razkladanje tovora - delovna obveznost - zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - preuranjena odločitev
Če delodajalec, ki mu je naložena tako zakonska kot tudi pogodbena obveznost zagotavljanja varnih in zdravih delovnih pogojev, teh ni zagotavljal, je vsekakor kršil tako prvi odstavek 45. člena ZDR-1 kot tudi pogodbo o zaposlitvi. Takšno ravnanje pa je protipravno oziroma nedopustno. Tožnik je pred sodiščem prve stopnje zatrjeval, da je delodajalec opustil predpisane varnostne ukrepe, saj ni poskrbel za nakladanje in zavarovanje palet pred padcem, niti ni sprejel izjave o varnosti z oceno tveganja, ni izvajal ustreznega in strokovnega nadzora nad delom tožnika ter mu ni dal pisnih navodil, kako rokovati z ročnim viličarjem ter ga ni praktično in teoretično usposobil za delo z njim ter je s tem prvi toženki očital krivdno odgovornost.
Tožnik je s svojimi trditvami dovolj določno opredelil protipravno ravnanje prve toženke v obliki opustitve dolžnostnega ravnanja.
Za organizacijo dela je odgovoren delodajalec. Delodajalec je v dveh pogodbah o zaposlitvi, ki jih je sklenil s tožnikom, jasno navedel, da je tožnikovo delovno opravilo nakladanje/razkladanje, in prav tako je v Izjavi o varnosti in oceni tveganja navedel, da delavci na delovnem mestu nakladanje/razkladanje uporabljajo osebno varovalno opremo. Zato je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da prva toženka tožniku ni bila dolžna zagotoviti varnostne opreme, ker se je tožnik samovoljno lotil dela, ki mu ni bilo naloženo in še to v nasprotju z navodili delodajalca.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00075432
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 171, 171/1. ZDR-1 člen 35, 179, 179/1. ZVZD-1 člen 12, 12/2, 38, 38/3.
nesreča pri delu - izključna odgovornost oškodovanca - odgovornost delodajalca za škodo - preuranjena odločitev - mentorstvo - nadzor nad delavcem - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Mentorica, ki je bila tudi odgovorna za tožničino usposabljanje za varno delo, tožnica ni opozorila na nepravilno izvajanje dela (da je preveč hitela oziroma v medprostoru med policami ne bi smela vleči tepiha), čeprav je tožena stranka trdila, da je mentorica tožničino delo ves čas spremljala in ji dajala ustrezne usmeritve ter izvajala nadzor nad njenim delom, zato je preuranjen zaključek sodišča prve stopnje, da toženka na neposredno delo tožnice ob nastanku nezgode ni imela vpliva in da skladiščni regal, ob pravilni uporabi ter zadostni pazljivosti tožnice pri delu zagotavlja varno in zdravo delo delavca.
Kljub določbi drugega odstavka 12. člena ZVZD‑1, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje v sodbi in ki določa, da mora delavec opravljati delo s tolikšno pazljivostjo, da varuje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb, ni mogoče od delavca zahtevati, da delo opravlja v nasprotju z uveljavljeno prakso. Tožnici, ki je delo opravljala na običajnem način, tako ni mogoče očitati, da je odgovorna za nastalo škodo.