začasna odredba - stiki otroka - stiki pod nadzorom - Center za socialno delo (CSD) - korist mladoletnega otroka - stroški prevoza
Ravno ravnanja in vedenje nasprotne udeleženke je tisto, kar preprečuje, da bi lahko sodišče sprostilo stike, ki so zaenkrat določeni pod nadzorom. Nepredvidljivo, neodgovorno in nevarno vedenje nasprotne udeleženke je lahko ogrožujoče za vse tri mladoletne otroke, zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča prav, da se še naprej nadaljujejo stiki pod nadzorom.
pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - odločanje po stanju ob zaključku glavne obravnave
Sodišče tudi v nepravdnem postopku praviloma odloča po stanju ob zaključku glavne obravnave (oziroma naroka v nepravdnem postopku) oziroma po stanju na dan izdaje sodne odločbe, saj to stanje zajemajo časovne meje pravnomočnosti. Pri svoji odločitvi tako lahko upošteva le v tem trenutku že obstoječa dejstva, ne pa nekih bodočih in negotovih dejstev, ki so za odločitev zaradi svoje negotovosti pravno nepomembna. Ko odloča o predlogu predlagatelja za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek SVZ brez njegove privolitve, to pomeni, da sodišče prve stopnje ugotavlja, ali so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek SVZ brez njegove privolitve, na podlagi dejanskega stanja, kot je ugotovljeno na dan izdaje sklepa o tem predlogu.
Ob pritožbeno neizpodbijani nadaljnji ugotovitvi sodišča prve stopnje, da nasprotni udeleženec živi sam v stanovanju v bloku, pa se ob pravilni uporabi materialnega prava, t.j. 1. odstavka 74. člena ZDZdr izkaže za materialno pravno pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da potrebne oskrbe in varstva nasprotnemu udeležencu ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način.
Čeprav je sin nasprotnega udeleženca res že v postopku pred sodiščem prve stopnje, enako pa tudi v odgovoru na pritožbo nasprotnega udeleženca, izrazil svojo pripravljenost, da bi se skupaj z ženo preselil k nasprotnemu udeležencu in mu pomagal, ter na takšen način poskrbel za nujno varstvo in oskrbo nasprotnega udeleženca, pa zgolj takšen izraz pripravljenosti, glede na to, da bivanjska skupnost nasprotnega udeleženca in najbližje osebe (vse doslej še) ne obstaja, še ne omogoča sklepanja, da je že v tem trenutku, ko se presojajo pogoji za sprejem na varovani oddelek SVZ brez privolitve, potrebno stalno oskrbo in varstvo nasprotnega udeleženca mogoče zagotoviti v njegovem domačem okolju.
kaznivo dejanje poneverbe - oprostilna sodba - dejansko stanje - poslovodja - domneva nedolžnosti - dokazno breme
V nasprotju s pritožbenim naziranjem se je sodišče prve stopnje v točkah 12 in 14 obrazložitve izpodbijane sodbe prepričljivo opredelilo do izpovedb vseh zaslišanih prič.
Obstoj arbitražnega sporazuma med strankama mora biti jasen in nedvoumen (8. točka obrazložitve sklepa). Iz njega mora biti brez najmanjšega dvoma razvidno, da sta stranki prav v zvezi s njunim konkretnim primerom dogovorili tak način reševanja spora. Ne zadostuje, da je pogodba, ki ga vsebuje, sklenjena molče ali s konkludentnimi dejanji.
Arbitražna klavzula ima avtonomno naravo in je neodvisna od pogodbe, v kateri je vsebovana, da se posledično veljavnost ter zavezanost strank z njeno vsebino presoja ločeno od materialnega razmerja, ki obstoji med strankama.
odškodnina za neizrabljen letni dopust - vojska - misija - zmotna uporaba materialnega prava - pravica do tedenskega počitka
Sodišče prve stopnje je po oceni izvedenih dokazov pravilno ugotovilo, da tožniku analize slikovnega gradiva na dan počitka ni nihče od nadrejenih izrecno ukazal. Vendar pa je na podlagi ugotovitve, da je bilo tožniku pomembno, da je naloga dobro opravljena in je bil tako zavzet za njeno opravo, zmotno štelo, da je šlo za delovno zadolžitev, ki jo je tožnik moral opraviti na dan počitka. Tožnik je po ugotovitvi sodišča prve stopnje analizo slikovnega gradiva vzel kot raziskovalno delo, ki ga je opravljal na dan počitka, ker takrat ni bil utrujen od drugih nalog in se je zato lahko usedel za računalnik in delal, vendar pa ta ugotovitev ne vpliva na to, da mu ta delovna naloga ni bila odrejena na dela prost dan. Pritožbeno sodišče ne dvomi v veliko tožnikovo angažiranost pri opravljanju njegovega dela, ki je rezultiralo v kvalitetno opravljenem delu, vendar to ne utemeljuje materialnopravnega zaključka, da mu je bila kršena pravica do tedenskega počitka.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-2, 399/4, 399/4-1. ZFPPIPP-G člen 34, 34/3.
predlog za začetek postopka osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - zavrženje predloga - predhodni stečajni postopek - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - novela ZFPPIPP-G
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dejanski stan iz 2. točke 399. člena ZFPPIPP, katerega obstoj je bil razlog za dne 30. 5. 2014 izdani sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti, zajet v dejanskem stanu iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP-G. Iz odločitve sodišča prve stopnje St 000 z dne 30. 5. 2014 izhaja, da je dolžnik v treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih je davčni organ potreboval za pobiranje davkov, zaradi česar mu je davčni organ naknadno odmeril obveznost v znesku 50.323,87 EUR. V takšnem primeru pa v skladu z določbo četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP-G velja, če se ne dokaže drugače, da predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti. Pritožnik nasprotnega niti ni dokazoval. In ker ugotovljeno predstavlja oviro za odpust obveznosti po tretjem odstavku 399. člena ZFPPIPP-G, odpust obveznosti ni dovoljen po drugi alineji 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP-G, saj od pravnomočnosti sklepa, s katerim je bil predlog stečajnega dolžnika za odpust obveznosti zavrnjen, še ni preteklo deset let.
ZDR-1 člen 4, 4/1, 13, 18, 200.. OZ člen 622.. ZDR člen 11, 16.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja zmotno presodilo, da so bili v vtoževanem obdobju v razmerju med tožnikom in drugo toženko podani vsi elementi delovnega razmerja iz prvega odstavka 4. člena ZDR-1.
rok za pritožbo - rok za ugovor - sklep o zavarovanju - začasna odredba o načinu izvrševanja stikov - sprememba izvajanja stikov
V skladu s tretjim odstavkom 9. člena v zvezi z 239. členom ZIZ in 100. členom ZNP-1 je treba ugovor in pritožbo zoper sklep o zavarovanju vložiti v osmih dneh.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - absolutna bistvena kršitev določb postopka - izkazanost - kršitev pravice do kontradiktornosti
Upoštevaje vsebino pritožbe toženka uveljavlja absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj smiselno zatrjuje, da se ni mogla opredeliti do dopolnitve tožbe (do tožničinih trditev), ker ji dopolnitev tožbe in poziv za odgovor na dopolnitev nista bila vročena. Pritožbeni očitek v tej smeri ni utemeljen. Kot je pravilno ugotovljeno v izpodbijani sodbi iz spisa (povratnice na l. št. 31) izhaja, da je toženka obe omenjeni pisanji prejela 8.9.2020 in nato v danem roku na dopolnitev tožbe ni odgovorila.
postopek za preklic pogojne obsodbe - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe - osebni stečaj - vzrok za neizpolnitev posebnega pogoja
Oškodovanci pa lahko med postopkom osebnega stečaja do poplačila svoje terjatve pridejo le na način, da poplačilo zahtevajo iz stečajne mase, s katero razpolaga stečajni upravitelj.
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka tožniku vse opravljene nadure plačala v obliki gibljivega dodatka, ki ga je tožnik prejel v vsakem mesecu vtoževanega obdobja. Znotraj mesečnih zneskov gibljivega dodatka je namreč vedno prejel višje plačilo, kot znaša zgolj upoštevana vrednost opravljenega nadurnega dela v posameznem mesecu (kar je razvidno iz tabele pod 11. točko obrazložitve prvostopenjske sodbe), zato posledično ni bilo tožnikovega prikrajšanja iz naslova plačila nadurnega dela v vtoževanem obdobju.
Tožnik neutemeljeno izpodbija odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju zahtevka za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje na tožnikov račun odprt pri KD. Sodišče prve stopnje je tožbo v tem delu pravilno zavrglo zaradi neizpolnjevanja procesne predpostavke t. i. notranje poti oziroma predhodnega varstva pravic iz delovnega razmerja pri delodajalcu, ki jo predvideva določilo 200. člena ZDR-1.
ZD člen 137, 141, 223, 224. ZPP člen 3, 3/3, 7, 154, 154/3, 214, 286, 385, 385/4, 396, 396/1, 396/1-2, 396/3. ZPP-E člen 125.
ugotovitev dedne pravice - zakoniti dedič - dediščinska tožba - uveljavljanje dedne pravice v pravdi - rok za vložitev tožbe - odvzem možnosti obravnavanja pred sodiščem - priznano dejstvo - pravilna vročitev sodnih pisanj - trditvena podlaga tožbe - nedopustne novote - ugovor zastaranja - zastaranje pravice zahtevati zapuščino - stranki sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju - sodna poravnava - nedovoljena razpolaganja strank - ponovno sojenje o isti stvari - odločitev o stroških postopka - sorazmerno majhen uspeh - kogentna zakonska določba - procesni učinki sodne poravnave - izpodbijanje sodne poravnave - pravna varnost
Tudi pri presoji utemeljenosti ugovora zastaranja sodišče opravlja subsumpcijo dejanskega stanja pod določeno pravno normo. Te trditve pa mora toženec podati pravočasno, to je do konca prvega naroka za glavno obravnavo (286. člen ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00047877
OZ člen 239, 239/1, 299, 378, 619. ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 458, 458/1, 495.
gospodarski spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - dopolnitev tožbe - neprerekana dejstva - pavšalne navedbe v ugovoru zoper sklep o izvršbi - plačilo storitev - neuporaba storitev - vezanost na ugotovljeno dejansko stanje
Ker tožena stranka na dopolnitev tožbe, ki je vsebovala utemeljitev zahtevka in ustrezne dokaze, ni odgovorila, njene poprejšnje ugovorne navedbe pa so bile povsem pavšalne in so zadoščale le za obrazloženost ugovora v izvršilnem postopku ter jih je nato tožeča stranka argumentirano zavrnila v dopolnitvi tožbe, je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo slednji in zahtevku tožeče stranke pravilno ugodilo.
S pritožbenimi navedbami o podtikanju naročilnice in o svoji pasivnosti glede slednje, ter da svojega uporabniškega računa ni aktivirala, tožena stranka ne more uspeti. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče skladno s prvim odstavkom 458. člena ZPP vezano, namreč izhaja, da je bila v obravnavanem primeru pogodba med pravdnima strankama sklenjena že na podlagi ustnega dogovora prek telefona, tako da s strani tožene stranke še dodatna (naknadna) aktivnost v zvezi z naročilnico ali aktivacija njenega uporabniškega računa za nastanek zadevnega pogodbenega razmerja nista bili potrebni, pri čemer dogovorjeno plačilo za predmetno storitev (omogočen dostopa do finančnih podatkov na spletu) tudi ni bilo odvisno od obsega njenega koriščenja, zato njena morebitna neuporaba ne more biti relevantna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00045597
KZ-1 člen 122, 122/1, 122/2, 124, 124/1. ZKP člen 18, 18/1, 236, 236/1, 329, 329/2, 372, 372-5, 374.
kaznivo dejanje posebno hude telesne poškodbe - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - USB ključek - dokaz, na katerega se sodba ne more opirati - zaslišanje kot dokazno sredstvo - odločba o kazenski sankciji - prekoračitev pravice, ki jo ima sodišče po zakonu
Obramba je na predobravnavnem naroku dne 21. 12. 2020 predlagala zaslišanje obeh oškodovank, v sodni spis pa vložila pisno izjavo oškodovanke in USB ključek, na katerem je posnet razgovor med oškodovanko S.K. in S.K. Iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 5. 1. 2021 pa izhaja, da je sodišče predlog zagovornice in obdolženega R.K., da se v dokazne namene vpogleda video posnetek pogovora med oškodovanko S.K. in obdolženčevim očetom S.K., zavrnilo in USB ključek s posnetkom oškodovanki vrnilo. Obrazložilo je, da je lahko dokaz v postopku le neposredno zaslišanje priče, in sicer kot procesno dejanje, ki ga po ustreznih pravnih poukih opravi sodišče oziroma izjemoma tudi branje izpovedbe priče, ki je bila zaslišana v preiskavi ali na glavni obravnavi, v soglasju s strankami. Le na takšno izpovedbo priče je v skladu z določbami ZKP mogoče opreti sodno odločbo. Obdolžencu v okviru pravice do obrambe mora biti dana možnost, da je lahko navzoč pri zaslišanju obremenilnih, kot tudi razbremenilnih prič. Sodišče prve stopnje je še obrazložilo, da zasebni razgovor oškodovanke z obdolženčevim očetom, ki je posnet na USB ključku, ni dokaz v skladu z določbami ZKP, na katerega bi se lahko oprla sodna odločba. Sodišče pa bo v nadaljevanju neposredno zaslišalo oškodovanko S.K.
Uredba o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2019) člen 2, 7, 7/2.
plačilo nagrade - vojska
Tožnik je bil ob uveljavitvi nove uredbe (1. 1. 2020) vojaška oseba, ki ima veljavno sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za 10 let, od novembra 2011 do novembra 2021, zaradi sklenitve katere je po stari uredbi prejel denarno nagrado v višini petih povprečnih bruto plač na zaposlenega v RS. V času odločanja o sporni nagradi (1. 6. 2020) je bil pri toženki zaposlen polnih osem let, kar pa mu ne daje pravice do vtoževane razlike med prejetim zneskom petih plač in zneskom osmih plač, kar mu je sodišče prve stopnje neutemeljeno priznalo. Pri tem je napačno odpravilo odločbo toženke, s katero je tožniku priznala posebno nagrado v višini ene povprečne plače na zaposlenega v RS, z izplačilom pri plači za december 2021. Več kot to tožniku ni možno priznati po vtoževani pravni podlagi iz drugega odstavka 7. člena nove uredbe, po kateri se vojaškim osebam, ki imajo ob njeni uveljavitvi sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v Slovenski vojski (SV) za določen čas in so prejele posebno denarno nagrado po stari uredbi, izplača razlika med posebno nagrado, bi jim pripadla po novi uredbi in posebno nagrado, ki jim je pripadala po stari uredbi, posebna nagrada pa se začne izplačevati po preteku števila let, ki se ujema s številom že izplačanih bruto plač. Po 2. členu nove uredbe se vojaškim osebam v času sklenjene pogodbe o zaposlitvi za najmanj pet let izplača posebna denarna nagrada v višini ene bruto plače na zaposlenega v RS enkrat letno, naslednji mesec po vsakem končanem letu opravljanja vojaške službe. Kot torej pravilno poudarja pritožba, posebne denarne nagrade po novi uredbi ni mogoče priznati za leta, ko nova uredba niti še ni veljala.
OZ člen 179, 181. ZFPPIPP člen 408, 408/2, 408/2-5. KZ-1 člen 173, 173/1. ZPP člen 254.
višina odškodnine zaradi posega v spolno integriteto - kršitev dostojanstva - strah - pravnomočna kazenska sodba - namerna povzročitev škode - odpust obveznosti v osebnem stečaju - dokazovanje z izvedencem - prenehanje statusa sodnega izvedenca med sodnim postopkom
Glede na nespornost tožbene trditve, da je bil toženec obsojen za navedeno kaznivo dejanje, so neutemeljene pritožbene navedbe o neobstoju tožbenih trditev in o nedokazanosti namerne povzročitve škode. Te so namreč vključene v trditev o pravnomočni kazenski sodbi.
Ugotovitev, ali je tožnica zaradi toženčevih ravnanj utrpela posttravmatsko stresno motnjo, ni odločilna. Bistveno je, kakšne posledice so se zaradi toženčevih ravnanj kazale v tožničinem doživljanju in ravnanjih.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00046322
KZ-1 člen 191, 191/1, 191/3. URS člen 35. ZKP člen 18, 18/2, 39, 39/2, 39/2-2, 371, 371/1, 371/1-8, 371/2, 372, 372/1.
kaznivo dejanje nasilja v družini - dokaz, pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin - snemanje - privolitev - test sorazmernosti - tehtanje pravic v koliziji - izločitev sodnika seznanitev z dokazom - konkretizacija zakonskih znakov - opis kaznivega dejanja - spravljanje v podrejen položaj
Ker je torej sodišče prve stopnje (ob že ugotovljeni privolitvi obdolženca) v skladu z načelom sorazmernosti opravilo tehtanje med prizadetimi ustavnimi pravicami obdolženca in oškodovanke, pri tem pa pravilno ugotovilo, da je treba dati prednost ustavni pravici oškodovanke, je zaključiti, da kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin obdolženca ni podana in se določba drugega odstavka 18. člena ZKP v dani situaciji ne more uporabiti.
Kljub temu, da je višje sodišče očitke v smeri zmerljivk in žaljivk iz opisa dejanja izpustilo ter opis ustrezno prilagodilo, je nujno poudariti, da se je na ta način kriminalna količina očitanega dejanja zgolj nekoliko zmanjšala, v tako prilagojenem opisu dejanja pa so še zmeraj podani vsi zakonski znaki, ki konstituirajo kaznivo dejanje nasilja v družini po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 191. člena KZ-1.
URS člen 125, 156.. ZUstS člen 23, 23/1.. ZDSS-1 člen 2, 4, 4/1, 5.. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 15/1b, 15/1c.
stroški postopka - zastopanje delodajalca
Ureditev po tarifni številki 15/1c OT, ki predvideva, da se v zadevah opredeljenih pod tarifno št. 15/1b, tarifa za zastopanje delodajalca zviša za 100 %, je v neskladju z načelom varovanja delavca kot šibkejše stranke in specifično naravo delovnopravnih sporov. Ker naložitev plačila zvišanih stroškov postopka delavcu temelji le na lastnosti ene stranke spora in to delodajalca, je to v nasprotju z načelom enakosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00046420
KZ-1 člen 289.. OZ člen 131, 356.. ZIZ člen 231.. ZPP člen 14.
nezakonita odpoved delovnega razmerja - vrnitev delavca na delo - preprečitev vrnitve na delo - kaznivo dejanje - odškodnina za premoženjsko škodo - vezanost na kazensko obsodilno sodbo - prekinjena vzročna zveza - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - rok za izvršbo - upnikova neaktivnost
V predmetnem postopku tožnica zahteva odškodnino za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki naj bi ji nastala v posledici nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi in storjenega kaznivega dejanja druge toženke s tem, ko je ni pozvala nazaj na delo. Kot določa 289. člen KZ-1, kaznivo dejanje preprečitve vrnitve na delo stori, kdor zavestno ne ravna po pravnomočni sodni odločbi, s katero je bilo odločeno o vrnitvi delavca na delo. Protipravno ravnanje druge toženke je povzročilo škodljivo posledico, in sicer neizpolnitev pravnomočne sodbe delovnega sodišča.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - znak kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona
Opis kaznivega dejanja ne vsebuje le gole zaveze in obljube obtoženke, pač pa njeno konkretno preslepitveno ravnanje in zato izpodbijana sodba sodišča prve stopnje ni obremenjena s kršitvijo kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP.