KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00046089
ZKP člen 214, 215, 215/1, 149.b.
predlog za izločitev dokazov - pridobivanje podatkov v elektronskem komunikacijskem omrežju - pridobitev IMEI številke - zakonitost odredbe - odredba za hišno preiskavo - obrazložitev odredbe
Kljub izostanku odredbe preiskovalnega sodnika za pridobitev podatka o IMEI številki odredba preiskovalne sodnice II Kpd 1432/19 z dne 10. 1. 2019, s katero je bilo operaterju odrejeno med drugim tudi, da posreduje podatke za mobilni telefon z zgoraj navedeno IMEI številko, zgolj iz tega razloga ni nezakonita. Z isto odredbo je preiskovalna sodnica odredila tudi pridobitev podatkov za mobilni telefon s telefonsko številko, ki jo je policiji posredoval prav osumljeni. Iz analitičnega poročila o izpisih komunikacijskega prometa z dne 21. 3. 2019 (list.št. 42-47), ki je bilo izdelano po pridobitvi izpisov elektronskega komunikacijskega prometa (list.št. 39 s CD-ji na list.št. 40), izhaja, da je bilo ugotovljeno, da je bila pozivna številka vstavljena le v mobilni telefon IMEI številke. V delu, ki se nanaša na pridobitev podatkov o prometu na mobilnem telefonu, odredba preiskovalne sodnice ni bila nezakonita, tega niti zagovornik ne graja. Slednje pomeni, da je že na podlagi odredbe preiskovalne sodnice z dne 10. 1. 2019 policija ob pregledu podatkov o prometu na navedeni telefonski številki pravzaprav prišla tudi do IMEI številke, v katero je bila telefonska številka s SIM kartico vstavljena. Z drugimi besedami povedano, tudi če odredba preiskovalne sodnice ne bi vsebovala besedila, da operater za IMEI številko posreduje podatke o mobilnih številkah, ki so se uporabljale v mobilnem telefonu s to IMEI številko, torej tega kar je za obrambo sporno v luči varstva pravice do komunikacijske zasebnosti, je preostali del odredbe povsem zakonit, že na tej zakoniti podlagi pa je operater že v povezavi s telefonsko številko predložil podatke o IMEI številki telefonskega aparata, v katerega je bila vstavljena SIM kartica. To pa je bila v konkretnem primeru prav IMEI številka, glede katere se zatrjuje, da je policija do nje prišla na nezakonit način.
Ne gre za vsebinsko prazno obrazložitev odredbe za hišno preiskavo, kar je v nasprotju s prvim odstavkom 215. člena ZKP in predstavlja kršitev 22. člena Ustave RS, ampak gre za obrazložitev, ko sodišče (okrajna sodnica) v celoti sprejema temeljite in prepričljive razloge, ki jih je vsebovala že obrazložitev predloga PP Postojna za izdajo odredbe za hišno preiskavo, v kateri so bili okrajni sodnici podrobno in konkretno predstavljeni in obrazloženi utemeljeni razlogi za sum, da je v odredbi za hišno preiskavo navedena oseba storila prekršek po prvem odstavku 33. člena Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, ter tudi verjetnost, da se bodo pri preiskavi odkrili predmeti, ki so pomembni za prekrškovni postopek. V tej zadevi torej ne gre za enak ali podoben primer, kot ga je obravnavalo Ustavno sodišče RS v zgoraj navedeni odločbi, saj je v primeru, ki ga je obravnavalo Ustavno sodišče, šlo za odredbo za hišno preiskavo, v obrazložitvi katere se je preiskovalni sodnik zgolj skliceval na predlog za odreditev hišne preiskave, niso pa bili navedeni razlogi predlagatelja odredbe, ki bi preiskovalnega sodnika prepričali, da so izpolnjeni vsi pogoji za odreditev hišne preiskave. V obravnavani zadevi pa so okrajno sodnico prepričali razlogi, ki jih je v obrazložitvi imel predlog za odreditev hišne preiskave, zato pritožbeno sodišče ne vidi nepravilnosti v tem, ko so bili ti isti ponovljeni v odredbi za hišno preiskavo, saj je bilo nepotrebno (in nesmiselno), da bi okrajna sodnica navajala druge (dodatne) razloge, če pa so zadostovali že tisti, ki so bili navedeni v obrazložitvi predloga.
predodelitev otroka - spremenjene okoliščine - zavrnitev dokaznega predloga - izvedensko mnenje - mnenje otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - preživnina - potrebe otroka - otrokovi stiki
V sodni praksi ni sporno, da ima mnenje CSD, katerega namen je razjasnitev določenih dejanskih vprašanj, bistvene značilnosti in strukturo izvedenskega mnenja.
ZPP člen 78, 82, 82/2-1, 83, 83/1, 86, 205, 205/1-1.
začasni zastopnik - pooblaščenci - imenovanje in razrešitev začasnega zastopnika - pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika - pravdna sposobnost - procesna sposobnost - smrt stranke med pravdo - prekinitev postopka
Pooblastilo za zastopanje pooblaščenec črpa iz pooblastila osebe, ki ima procesno oziroma opravilno sposobnost, medtem ko je bil začasni zastopnik v konkretnem primeru postavljen prvi toženi stranki, ki ni bila pravdno sposobna in ni imela zakonitega zastopnika (1. točka drugega odstavka 82. člena ZPP). Začasnega zastopnika je v pravdni zadevi postavilo sodišče, da je preko tega instituta lahko izvedlo pravdni postopek, kljub temu, da je bila prva tožena stranka opravilno nesposobna, in s tem zagotovilo pravico tožnika do učinkovitega sodnega varstva v razumnem roku.
Pooblastilo začasnega zastopnika je bilo omejeno na zastopanje pred sodiščem v konkretni pravdni zadevi zaradi pomanjkanja opravilne sposobnosti prve tožene stranke, zato je začasni zastopnik z njeno smrtjo izgubil pravice in dolžnosti, ki jih je pridobil na podlagi sklepa in je pravdni postopek pravilno prekinjen po prvem odstavku 205. člena ZPP.
ZIZ člen 266, 266/4, 272, 272/1, 272/2. SPZ člen 99.
regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - reverzibilnost začasne odredbe - premoženjska škoda - težko nadomestljiva škoda - varstvo lastninske pravice - standard verjetnosti - stvarno pristojno sodišče
Za izdajo regulacijske začasne odredbe, namenjene zavarovanju nedenarne terjatve, mora upnik konkretizirano zatrjevati in s stopnjo verjetnosti dokazati izpolnjenost vseh treh pogojev, tj. verjetnost obstoja ali nastanka terjatve, ki izvira iz spornega pravnega razmerja, verjetnost nastanka težko nadomestljive škode, ki jo je mogoče preprečiti z izdajo začasne odredbe, in odpravljivost (reverzibilnost) učinkov izdane začasne odredbe.
Za težko nadomestljivo škodo po naravi stvari praviloma šteje le nepremoženjska škoda.
začasna ureditev stikov - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - dopolnitev mnenja - načelo enakosti - čustvena navezanost - odsotnosti
Sodišče je s sedanjo ureditvijo enakega obsega stikov otrok z obema staršema ustvarilo ravnotežje, pri katerem nobenemu od njiju ni dalo prednosti, ne glede na trditve predlagateljice, da je v času skupnega življenja z deklicama preživela bistveno več časa kot nasprotni udeleženec. Pritožbeno sodišče ji sicer v tem delu sledi, saj je bil zaradi narave dela v špediciji nasprotni udeleženec več odsoten, vendar pa zgolj tak dogovorjeni način skrbi za družino, ko je ta polno funkcionirala, ne more odločilno vplivati na način izvajanja stikov po njenem razpadu.
ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-2, 44, 44/1.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - funkcionalno zemljišče k stavbi - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe - zelenica - pretekla raba - ugovor javnega dobra
Predlagatelji so pridobili lastninsko pravico na pripadajočem zemljišču po samem zakonu, saj funkcionalno zemljišče ni bilo v samostojnem pravnem prometu, temveč je sodilo k stavbi ter se pridobilo in prenašalo le skupaj z njo.
Ni pravilno stališče pritožbe, da pretekla raba lahko predstavlja le subsidiaren kriterij k odločilnemu kriteriju, ki je (po zmotnem mnenju pritožnice) opredelitev pripadajočega zemljišča v prostorskih in upravnih aktih.
Ugovor javnega dobra v zvezi z obsegom pripadajočega zemljišča bi bil lahko utemeljen le v primeru, če bi bil podkrepljen z namembnostjo zemljišča kot javne dobrine, torej dobrine, namenjene splošni rabi, v času pred 1. januarjem 2003.
pogoji za prenos pristojnosti - videz nepristranskosti sojenja
Po oceni višjega sodišča dejstvo, da je sestra oškodovanca zaposlena na kazenskem oddelku sodišča, utemeljuje zaključek, da so podane okoliščine, ki bi utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja, zaradi česar je podan tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.
zahteva za sodno varstvo - pritožba - zamuda roka - zavrženje pritožbe
Ker tako niso izkazane objektivne okoliščine tj. okoliščine, ki so izven sfere storilčevega ravnanja, na katere torej ni imel možnosti vplivati in ki so mu objektivno preprečevale vložitev zahteve za sodno varstvo, temveč je zamuda roka za vložitev zahteve za sodno varstvo posledica zatrjevane storilčeve preobremenjenosti, ki je imela za posledico, da je storilec pozabil na rok za vložitev zahteve za sodno varstvo, na podlagi takih pritožbenih navedb storilčevi pritožbi ni mogoče ugoditi.
ZGD-1 člen 33, 33/1, 505, 507, 507/1. OZ člen 74. ZSReg člen 39.
predlog za vpis spremembe v sodni register - prokura - preklic prokure - sklep skupščine družbenikov - arbitrarnost sojenja - jasnost izreka odločbe - vzpostavitev prejšnjega stanja vpisov - zavrnitev predloga
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno zavzelo stališče, da je v primeru take pravne praznine logičen sklep ta, da je za preklic prokure pristojen prav tisti organ družbe, ki je odločal o njeni podelitvi.
Ker Družbena pogodba določb o tem kdo lahko prekliče prokuro nima, je za presojo pristojnosti organov družbe za preklic prokure potrebno uporabiti navedene zakonske določbe in njihovo razlago skozi prizmo nasprotja interesov različnih organov družbe na splošni ravni, ki zahteva, da če iz Družbene pogodbe ne izhaja, da so družbeniki možnost preklica prokure prepustili poslovodji, je le-ta v pristojnosti skupščine.
ZFPPIPP člen 14/2, 14/2-1, 22/1, 234, 234/3, 234/4, 235, 235/4, 422, 422/1, 423, 423/1, 423/2,. ZGD-1 člen 50, 50/2. ZD člen 131.
postopek prisilne likvidacije - začetek stečajnega postopka - stečajni postopek - pritožba družbenika - izpodbijanje domneve obstoja insolventnosti dolžnika - smrt družbenika
Iz navedenega izhaja, da pritožbo proti sklepu o ustavitvi postopka prisilne likvidacije in začetku stečajnega postopka, ki je bil izdan v skladu z drugim odstavkom 423. člena ZFPPIPP, lahko vloži družbenik dolžnika. V okviru pritožbe pa lahko pritožnik kot družbenik izpodbija upraviteljevo navedbo o insolventnosti dolžnika, pri čemer mora utemeljiti in predložiti dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen (četrti odstavek 234. člena v zvezi s četrtim odstavkom 235. člena ZFPPIPP).
Pritožnik s sklicevanjem na le nekatere dolžnikove obveznosti, domneve insolventnosti ne more izpodbiti, saj zaradi pomanjkljivega procesnega gradiva njegovih trditev niti ni mogoče preizkusiti.
ZPP člen 133, 133/1, 139, 139/3, 142, 142/1, 318, 318/1.
zamudna sodba - vročanje tožbe v odgovor - vročanje pravni osebi - oseba, pooblaščena za sprejem
ZPP ne določa zaporedja vročanja, oziroma da bi vročevalec moral najprej poskusiti pisanje vročiti zakonitemu zastopniku oziroma da bi moral iskati katero izmed pooblaščenih oseb. Za pravilno vročitev pisanja je bistveno, da je bila vročitev opravljena delavcu pravne osebe na naslovu, ki je vpisan v register in v poslovnih prostorih.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja zmotno presodilo, da so bili v vtoževanem obdobju v razmerju med tožnikom in drugo toženko podani vsi elementi delovnega razmerja iz prvega odstavka 4. člena ZDR-1
odškodnina za neizrabljen letni dopust - vojska - misija - zmotna uporaba materialnega prava - pravica do tedenskega počitka
Sodišče prve stopnje je po oceni izvedenih dokazov pravilno ugotovilo, da tožniku analize slikovnega gradiva na dan počitka ni nihče od nadrejenih izrecno ukazal. Vendar pa je na podlagi ugotovitve, da je bilo tožniku pomembno, da je naloga dobro opravljena in je bil tako zavzet za njeno opravo, zmotno štelo, da je šlo za delovno zadolžitev, ki jo je tožnik moral opraviti na dan počitka. Tožnik je po ugotovitvi sodišča prve stopnje analizo slikovnega gradiva vzel kot raziskovalno delo, ki ga je opravljal na dan počitka, ker takrat ni bil utrujen od drugih nalog in se je zato lahko usedel za računalnik in delal, vendar pa ta ugotovitev ne vpliva na to, da mu ta delovna naloga ni bila odrejena na dela prost dan. Pritožbeno sodišče ne dvomi v veliko tožnikovo angažiranost pri opravljanju njegovega dela, ki je rezultiralo v kvalitetno opravljenem delu, vendar to ne utemeljuje materialnopravnega zaključka, da mu je bila kršena pravica do tedenskega počitka.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1.. ZPP člen 337, 337/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nezakonita odpoved
Tožena stranka ni dokazala trajnega prenehanja potrebe po delu tožnice, ki bi narekovalo odpoved pogodbe o zaposlitvi kot skrajni ukrep, niti ni dokazala pravilnosti uporabe kriterija večopravilnosti pri izbiri tožnice kot delavke, katere pogodbo o zaposlitvi se odpove.
ZIZ člen 38, 38/6. ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 27, 27/6.
nadaljnji izvršilni stroški - brezplačna pravna pomoč - izvršitev odločbe o stikih - ugovor zoper sklep o začasni odredbi
Ker gre za postopek zaradi stikov z otroki, je nagrada za ugovor po določbi 6. točke tar. št. 27 v zvezi z osmo alinejo 2. točke tar. št. 18 OT omejena na 160 točk.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - absolutna bistvena kršitev določb postopka - izkazanost - kršitev pravice do kontradiktornosti
Upoštevaje vsebino pritožbe toženka uveljavlja absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj smiselno zatrjuje, da se ni mogla opredeliti do dopolnitve tožbe (do tožničinih trditev), ker ji dopolnitev tožbe in poziv za odgovor na dopolnitev nista bila vročena. Pritožbeni očitek v tej smeri ni utemeljen. Kot je pravilno ugotovljeno v izpodbijani sodbi iz spisa (povratnice na l. št. 31) izhaja, da je toženka obe omenjeni pisanji prejela 8.9.2020 in nato v danem roku na dopolnitev tožbe ni odgovorila.
ukrepi - prepoved približevanja - izrek ukrepov - preprečevanje nasilja v družini
ZPND v 19. členu omogoča žrtvi, da sama predlaga ustrezne ukrepe in ni pravno odločilno ali se je izrečena policijska prepoved po 60. členu ZNPPol že iztekla ali ne. V obravnavanem primeru ne gre za nedovoljeno prekrivanje ukrepov, čeprav je na dan 1. in 2. 12. 2020 veljala še policijska prepoved približevanja, podaljšana v postopku Kpd, ki teče zoper nasprotnega udeleženca.
Vsi ti primeroma našteti ukrepi, razen ukrepa iz 6. alineje prvega odstavka 19. člena ZPND, onemogočajo povzročitelju nasilja normalno družinsko življenje prav zaradi tega, ker njegova bližina ogroža žrtve. Nasprotni udeleženec v pritožbi tudi ne pove, kakšen naj bi bil milejši ukrep, dejstvo pa je, da po pravilni materialnopravni presoji sodišča prve stopnje prva in druga predlagateljica potrebujeta mir in varno okolje za okrevanje, to pa jima je sodišče lahko omogočilo zgolj z izrečenimi ukrepi. Obseg prepovedi približevanja prvi in drugi predlagateljici je po delni ugoditvi ugovoru nasprotnega udeleženca glede na dejanske ugotovitve v izpodbijanem sklepu, ki jih pritožba ni uspela omajati, po presojanju pritožbenega sodišča primeren in zakonit.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo
Tožena stranka je postopek spremljanja in ocenjevanja tožničinega poskusnega dela izvedla pravilno in je dokazala, da je bila izpodbijana odpoved iz razloga po 5. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1 podana iz zakonitega razloga.
postopek prisilne likvidacije - posebna pravila, če je pravna oseba insolventna - stečajni postopek - sklep o začetku stečajnega postopka - stranke postopka prisilne likvidacije - pritožba družbenika - insolventnost - domneva insolventnosti - trajnejša nelikvidnost - bančni račun - zaprt transakcijski račun dolžnika - izpodbijanje domnevne baze - predložitev dokazov - dolžnikove obveznosti - računovodski izkazi - procesno gradivo
Pritožbo proti sklepu o ustavitvi postopka prisilne likvidacije in začetku stečajnega postopka, ki je bil izdan v skladu z drugim odstavkom 423. člena ZFPPIPP, lahko vloži družbenik dolžnika. V okviru pritožbe pa lahko pritožnik kot družbenik izpodbija upraviteljevo navedbo o insolventnosti dolžnika, pri čemer mora utemeljiti in predložiti dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen.
Pritožnik s sklicevanjem na le nekatere dolžnikove obveznosti domneve insolventnosti ne more izpodbiti, saj zaradi pomanjkljivega procesnega gradiva njegovih trditev niti ni mogoče preizkusiti.
SPZ člen 32. ZPP člen 8, 154, 154/1, 161, 161/1, 184, 184/3.
spor zaradi motenja posesti - sprememba tožbe - varstvo posesti - varstvo soposesti - pravna kvalifikacija spora - sprememba pravne kvalifikacije - vestna in skrbna presoja dokazov - stroški postopka - odločanje o stroških postopka - sospornik - delitev stroškov po enakih delih - načelo uspeha pravdnih strank
Uveljavljanje varstva soposesti namesto posesti ne predstavlja spremembe tožbe, ampak gre zgolj za spremembo pravne kvalifikacije v tožbenem zahtevku. Tudi podrobnejša opredelitev dostopa (na kakšen način in za katere namene) ne predstavlja spremembe tožbe, saj tožeča stranka s tem ni posegla v dejansko podlago tožbe (tožbeni zahtevek je po vsebini ostal enak).
Sosporniki krijejo stroške po enakih delih (prvi odstavek 161. člena ZPP). Prva tožnica je v pravdi v celoti propadla. Zato je dolžna povrniti tožencema tretjino njunih pravdnih stroškov (prvi odstavek 154. člena ZPP).