ZVEtL-1 člen 19, 19/1, 19/2, 20, 20/1, 24. SPZ člen 17, 17/2.
vzpostavitev etažne lastnine - postopek vzpostavitve etažne lastnine - veljaven pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe - drvarnica - lastništvo pritikline - priposestvovanje lastninske pravice na posameznem delu stavbe - domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - namen ZVEtL
Pritožnika sta zatrjevala, da sta lastnika dela stavbe, ker že od 25. 7. 1986, ko je bila sklenjena okvirna pogodba o premoženjskih razmerjih o izgradnji podstrešnega stanovanja, izvršujeta neposredno lastniško posest na predmetni drvarnici, ki služi njunemu stanovanju. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da bi morala izkazati pridobitev sporne drvarnice s pravnim naslovom (listino), česar nista storila. Pritožnika ne zatrjujeta, da sta pravni naslov izkazala, kot to zahteva 19. člen ZVEtL-1, pač pa, da sta z izkazano lastninsko pravico na glavni stvari pridobila tudi lastninsko pravico na njeni pritiklini. Takšno zatrjevanje je v postopku po ZVEtL-1 neutemeljeno.
Priposestvovanje ob upoštevanju 20. člena ZVEtL-1 ni samostojen pravni temelj pridobitve lastninske pravice udeleženca postopka, ampak udeležencu kot pridobitelju posameznega dela položaj olajšuje le v pogledu izkazovanja pravnega nasledstva po zemljiškoknjižnem lastniku. 20. člen ZVEtL-1 tako pridobitelja posameznega dela ne odvezuje, da predloži svoj pravni naslov, odvezuje ga le s pravnimi naslovi ali z javno listino, ki izkazujejo univerzalno pravno nasledstvo, izkazati morebiten večkratni zaporedni prenos lastninske pravice po tretjem in četrtem odstavku 19. člena ZVEtL-1.
Pritožbene navedbe o tem, ali je obdolženec dejansko izjavil in s svojim ravnanjem nakazoval, da bo ponovil prekršek in ali je policist F. zakonito uporabil strokovni prijem davljenja od zadaj za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane sodbe oziroma odgovornosti obdolženca za storjeni prekršek nerelevantne, saj je šlo za uporabo strokovnega prijema po tem, ko je bil postopek preizkusa alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom že končan. Postopek preizkusa alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom še ne predstavlja postopka o prekršku, temveč postopek po določbah ZPrCP, s katerimi policisti ugotavljajo izpolnjevanje pogojev za udeležbo v cestnem prometu. Ta postopek so dolžni poznati vsi vozniki, ki opravijo vozniški izpit. Tako policistom ni naložena zakonska dolžnost, da bi preizkušance poučevali in obveščali o njihovih pravicah ter posledicah strinjanja oziroma nestrinjanja z elektronskim alkotestom in podpisom zapisnika.
ZPP člen 78, 82, 82/2-1, 83, 83/1, 86, 205, 205/1-1.
začasni zastopnik - pooblaščenci - imenovanje in razrešitev začasnega zastopnika - pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika - pravdna sposobnost - procesna sposobnost - smrt stranke med pravdo - prekinitev postopka
Pooblastilo za zastopanje pooblaščenec črpa iz pooblastila osebe, ki ima procesno oziroma opravilno sposobnost, medtem ko je bil začasni zastopnik v konkretnem primeru postavljen prvi toženi stranki, ki ni bila pravdno sposobna in ni imela zakonitega zastopnika (1. točka drugega odstavka 82. člena ZPP). Začasnega zastopnika je v pravdni zadevi postavilo sodišče, da je preko tega instituta lahko izvedlo pravdni postopek, kljub temu, da je bila prva tožena stranka opravilno nesposobna, in s tem zagotovilo pravico tožnika do učinkovitega sodnega varstva v razumnem roku.
Pooblastilo začasnega zastopnika je bilo omejeno na zastopanje pred sodiščem v konkretni pravdni zadevi zaradi pomanjkanja opravilne sposobnosti prve tožene stranke, zato je začasni zastopnik z njeno smrtjo izgubil pravice in dolžnosti, ki jih je pridobil na podlagi sklepa in je pravdni postopek pravilno prekinjen po prvem odstavku 205. člena ZPP.
zakonski znaki prekrška - razlaga pojma javno mesto
Določbo tretjega odstavka 11. člena ZZZiv je treba razlagati skupaj z ostalimi določbami tega zakona, tudi s 4. točko 4. člena, ki določa definicijo javnega mesta. Ker ni šlo za javno mesto v smislu določb ZZZiv, niso podani vsi zakonski znaki prekrška.
ZIZ člen 266, 266/4, 272, 272/1, 272/2. SPZ člen 99.
regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - reverzibilnost začasne odredbe - premoženjska škoda - težko nadomestljiva škoda - varstvo lastninske pravice - standard verjetnosti - stvarno pristojno sodišče
Za izdajo regulacijske začasne odredbe, namenjene zavarovanju nedenarne terjatve, mora upnik konkretizirano zatrjevati in s stopnjo verjetnosti dokazati izpolnjenost vseh treh pogojev, tj. verjetnost obstoja ali nastanka terjatve, ki izvira iz spornega pravnega razmerja, verjetnost nastanka težko nadomestljive škode, ki jo je mogoče preprečiti z izdajo začasne odredbe, in odpravljivost (reverzibilnost) učinkov izdane začasne odredbe.
Za težko nadomestljivo škodo po naravi stvari praviloma šteje le nepremoženjska škoda.
motenje posesti - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - zadnje posestno stanje - onemogočen prehod - zamenjava ključavnice
Obravnavanje tožbe zaradi motenja posesti je omejeno na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja.
S tem, ko je toženec zamenjal ključavnico na vratih, ki vodijo v garažo, in vrata zaklenil, je tožnici onemogočil dostop do kurilnice, torej je motil dotedanjo posest tožnice.
pogoji za prenos pristojnosti - videz nepristranskosti sojenja
Po oceni višjega sodišča dejstvo, da je sestra oškodovanca zaposlena na kazenskem oddelku sodišča, utemeljuje zaključek, da so podane okoliščine, ki bi utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja, zaradi česar je podan tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00049744
KZ člen 3, 3/2, 244, 244/1, 244/2. ZKP člen 39, 39/1, 39/1-6, 371, 371/1, 371/1-9. KZ-1 člen 240, 240/1.
opis kaznivega dejanja - čas storitve kaznivega dejanja - prekoračitev obtožbe - pravica do učinkovite obrambe - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - milejši zakon - dokazna ocena izpovedi prič - izločitev sodnika - zloraba položaja ali pravic
Bistvo očitka pri kaznivem dejanju zlorabe položaja po prvem odstavku 244. člena KZ je v nezvestobi gospodarski družbi, bolj konkretno pa v zlorabi zaupanja, ki je storilcu podeljeno v njegovi funkciji oziroma s pooblastilom. V opisu izrabe položaja na način, ki je očitan obtožencu in opisan v izreku, je protipravnost dovolj jasno in razumljivo opredeljena. Obtoženi je imel dvojno in interesno konkurentno funkcijo, v dveh gospodarskih družbah, kar mu je samo po sebi (v sostorilstvu z obtoženo B. B.) omogočilo očitano zlorabo položaja v družbi Z. Iz opisa tako povsem konkretizirano izhaja očitek, da je v imenu svoje družbe U. izdal fiktivne račune družbi Z., katere premoženjske interese bi moral varovati v funkciji predsednika nadzornega sveta, funkcija predsednika nadzornega sveta mu je namreč sama po sebi prepovedovala opustitev dolžne skrbnosti, nadzora, ki se v predmetni zadevi povsem ustrezno oziroma konkretizirano opisuje z očitkom, da je v imenu in za račun družbe U., izdal fiktivne račune oškodovani družbi.
Pritožbeno sodišče zavrača očitke zagovornice obtoženega, da je sodišče s širitvijo obdobja storitve kaznivega dejanja nedovoljeno in v škodo obtoženega prekoračilo obtožbo. Vsak od osmih predmetnih računov je bil v dispozitivu obtožbe opisan s pripadajočo številko, zneskom in datumom izdaje, zato je po presoji pritožbenega sodišča, prvostopenjsko sodišče povsem pravilno obdobje storitve kaznivega dejanja popravilo tako, da je kronološko upoštevalo datume, ki izhajajo iz računov. Slednje po oceni pritožbenega sodišča v nobenem smislu ne pomeni nedovoljenega širjenja oziroma popravljanja obtožbe, saj je bil obtoženi ves čas kazenskega postopka soočen z očitkom izdaje konkretnih računov, opremljenih s pripadajočimi datumi izdaje, kar samo po sebi vzpostavlja obdobje storitve očitanega kaznivega dejanja. Če bi namreč sodišče očitek obdobja storitve kaznivega dejanja iz opisa v celoti izpustilo, bi bilo moč iz opisa očitanih računov še vedno sklepčno zaključiti kdaj je obtoženi začel in kdaj končal izvrševati očitano izdajanje fiktivnih računov. V primeru, da je obtoženi v postopku seznanjen česa je obtožen, uskladitev časovne komponente ne povečuje kriminalne količine konkretnega kaznivega dejanja, sodišče s tako uskladitvijo ne prekoračuje obtožbe, gre za isto dejanje in isti historični dogodek.
Strinjati se je s pritožnico, da je odgovornost države za izvajanje učinkovite obrambe v primerih, ko je obdolženi upravičen do postavljenega zagovornika, višja, kot v primerih, ko si obdolženi zagovornika izbere sam. Na podlagi procesnih opravil zagovornice, pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvam izpodbijane sodbe, da zagovornica ni bila zgolj pasivni spremljevalec poteka glavne obravnave, zaupano ji delo zagovornice po uradni dolžnosti je od postavitve opravljala vestno in pošteno, na njeni strani ni bilo zaznati nobene okoliščine, ki bi utemeljevala dvom v njeno korektno delo. Ob zavedanju, da pri obvezni obrambi zagovornik obtožencu nudi kvalificirano strokovno pomoč ter da je med njima potrebna določena stopnja zaupanja, sodišče druge stopnje vendarle ne more mimo dejstva, da prav izrazito zatrjevanje nezaupanje obtoženke do slehernega zagovornika, ki ji je bil postavljen v tem postopku po uradni dolžnosti, kaže na to, da je obtoženka institut razrešitve zagovornika zlorabila zato, da je sodišču prve stopnje oteževala vodenje tega kazenskega postopka.
ZDR-1 člen 4, 4/1, 13, 18, 200.. OZ člen 622.. ZDR člen 11, 16.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja zmotno presodilo, da so bili v vtoževanem obdobju v razmerju med tožnikom in drugo toženko podani vsi elementi delovnega razmerja iz prvega odstavka 4. člena ZDR-1.
Pritožbeno sodišče je na podlagi podatkov v sodnem spisu ugotovilo, da sta bila oba tožnika v tem pravdnem postopku s sklepom P 350/2017 z dne 16. 11. 2017 oproščena plačila sodnih taks. Izrek citiranega sklepa glasi: ″Prvo tožečo in drugo tožečo stranko se oprosti plačila sodnih taks.‶
Oba tožnika sta že oproščena plačila sodnih taks v tem pravdnem postopku, torej vseh sodnih taks in s tem tudi sodne takse za predlog za dopustitev revizije, ki sta ga vložila 10. 11. 2020.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1.. ZPP člen 337, 337/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nezakonita odpoved
Tožena stranka ni dokazala trajnega prenehanja potrebe po delu tožnice, ki bi narekovalo odpoved pogodbe o zaposlitvi kot skrajni ukrep, niti ni dokazala pravilnosti uporabe kriterija večopravilnosti pri izbiri tožnice kot delavke, katere pogodbo o zaposlitvi se odpove.
Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 16, 16/1, 16/5, 16/6, 16/9, 17, 17/1, 17/5.. KPJS člen 45.
delovni čas - pripravljenost za delo - policist - kolektivni delovni spor
Ravnanje nasprotne udeleženke, ki časa odrejene pripravljenosti na delo na drugem kraju (ne doma in ne na kraju, od koder mu je zagotovljen čas prihoda na delo v 1 uri) članom predlagatelja ni priznala kot delovnega časa, ne predstavlja kršitve 17. člena KPP, posledično tudi ne 16. člena KPP in 45. člena KPJS.
ZFPPIPP člen 14/2, 14/2-1, 22/1, 234, 234/3, 234/4, 235, 235/4, 422, 422/1, 423, 423/1, 423/2,. ZGD-1 člen 50, 50/2. ZD člen 131.
postopek prisilne likvidacije - začetek stečajnega postopka - stečajni postopek - pritožba družbenika - izpodbijanje domneve obstoja insolventnosti dolžnika - smrt družbenika
Iz navedenega izhaja, da pritožbo proti sklepu o ustavitvi postopka prisilne likvidacije in začetku stečajnega postopka, ki je bil izdan v skladu z drugim odstavkom 423. člena ZFPPIPP, lahko vloži družbenik dolžnika. V okviru pritožbe pa lahko pritožnik kot družbenik izpodbija upraviteljevo navedbo o insolventnosti dolžnika, pri čemer mora utemeljiti in predložiti dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen (četrti odstavek 234. člena v zvezi s četrtim odstavkom 235. člena ZFPPIPP).
Pritožnik s sklicevanjem na le nekatere dolžnikove obveznosti, domneve insolventnosti ne more izpodbiti, saj zaradi pomanjkljivega procesnega gradiva njegovih trditev niti ni mogoče preizkusiti.
ZDR-1 člen 4, 4/1, 13, 18, 200.. OZ člen 622.. ZDR člen 11, 16.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja zmotno presodilo, da so bili v vtoževanem obdobju v razmerju med tožnikom in drugo toženko podani vsi elementi delovnega razmerja iz prvega odstavka 4. člena ZDR-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00051123
KZ-1 člen 186, 186/1.
kaznivo dejanje neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami - anonimna prijava - razlogi za sum
Ko policisti po (anonimni) prijavi nadaljujejo z zbiranjem obvestil in dokazni standard razlogov za sum nadgradijo z objektivnimi in naknadno preverljivimi dejstvi. Ni potrebno, da policija glede takšnega vira posreduje podatke o njegovi zanesljivosti in preverljivosti njegovih navedb. Gre za okoliščine, ki nenazadnje podrobno izhajajo že iz opisa kaznivega dejanja (število zaseženih sadik, količina zasežene prepovedane droge, gojenje na dveh lokacijah, med drugim v posebej prirejenih prostorih - dveh šotorih, posest elektronske tehtnice in kovinskega mlinčka, količina predmetov in opreme za gojenje droge, ki je bila nesorazmerno draga z obdolženčevimi prihodki v inkriminiranem obdobju) in na podlagi katerih je mogoče sklepati, da je v obravnavanem primeru šlo za ukvarjanje s proizvodnjo prepovedane droge, pri kateri se ustvarjajo presežki, namenjeni širšemu krogu oseb.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - višja sila - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - varstvo otroka - epidemija
V interventni zakonodaji je opredeljena pravica delodajalca, da lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače za delavce, ki so odsotni z dela zaradi višje sile oziroma zaradi varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol, to pa ne pomeni, da lahko delavec samovoljno brez soglasja delodajalca izostane z dela v času zaprtja šol, ne da bi izkazal objektivne razloge za nezmožnost opravljanja dela.
Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da je tožnik storil kršitev iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, pravilna pa je tudi njegova ugotovitev, da kršitve iz 4. alineje istega odstavka istega člena ni storil, saj je toženo stranko obvestil o razlogu svoje odsotnosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nezakonita odpoved
V pritožbi tožena stranka vztraja, da je šlo pri izbiri ukrepa redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi za njeno gospodarsko odločitev v okviru svobodne gospodarske pobude. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje zavzelo pravilno stališče, da bi tožena stranka morala dokazati, da je glede na vse ugotovljene okoliščine tožničino delo pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi postalo trajno nepotrebno in milejši ukrep ni bil mogoč. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je namreč skrajni ukrep, za katerega mora obstajati resen razlog. Pritožbeno sodišče soglaša, da glede na okoliščine, v katerih je bila odpoved podana (razglašena epidemija, sprejem interventne zakonodaje s strani države, odpoved naročil za obdobje maj-julij 2020 s strani največjega kupca tožene stranke na kondenzatorskem programu), tožena stranka tega ni dokazala.
ZGD-1 člen 33, 33/1, 505, 507, 507/1. OZ člen 74. ZSReg člen 39.
predlog za vpis spremembe v sodni register - prokura - preklic prokure - sklep skupščine družbenikov - arbitrarnost sojenja - jasnost izreka odločbe - vzpostavitev prejšnjega stanja vpisov - zavrnitev predloga
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno zavzelo stališče, da je v primeru take pravne praznine logičen sklep ta, da je za preklic prokure pristojen prav tisti organ družbe, ki je odločal o njeni podelitvi.
Ker Družbena pogodba določb o tem kdo lahko prekliče prokuro nima, je za presojo pristojnosti organov družbe za preklic prokure potrebno uporabiti navedene zakonske določbe in njihovo razlago skozi prizmo nasprotja interesov različnih organov družbe na splošni ravni, ki zahteva, da če iz Družbene pogodbe ne izhaja, da so družbeniki možnost preklica prokure prepustili poslovodji, je le-ta v pristojnosti skupščine.
ZSReg člen 28, 30, 30/1. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 48.
udeležba v postopku - pisni sklep - vpis izbrisa zastopnika - vpis zastopnika družbe v sodni register - predpisana listina
V obravnavanem primeru je predlog za vpis spremembe podatkov o zastopniku družbe vložila upravičena oseba. Registrsko sodišče je postopalo tako, da je vsem trem ustanoviteljicam (družbenicam) subjekta vpisa, na katerega se vpis spremembe podatka o zastopniku nanaša, omogočilo in priznalo udeležbo v tem postopku, ne da bi o tem izdalo poseben sklep. Zgolj zaradi tega, ker ni izdalo pisnega sklepa o dovolitvi udeležbe, očitana relativna bistvena kršitev določb nepravdnega postopka, ki se v registrskem postopku uporablja smiselno (19. člen ZSReg), po oceni pritožbenega sodišča ni podana. V tem registrskem postopku udeležba ustanoviteljic subjekta vpisa za subjekt vpisa ni bila sporna, saj ji ni nasprotoval, za udeleženke pa je bistveno, da so imele in imajo vse tri tudi možnost sodelovanja v postopku. Ravno na podlagi njihovega sodelovanja v tem registrskem postopku pa se je tudi izpostavilo vprašanje, kateri organ pri subjektu vpisa odloča o imenovanju direktorja in v zvezi s tem vprašanje, ali je predlagatelj predlogu za vpis spremembe podatka o zastopniku, registrskemu sodišču predložil predpisano listino.
Če registrsko sodišče ugotovi, da niso izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o predlogu za vpis v sodni register (za tak primer gre pa tudi, če predlogu niso priložene predpisane listine) in gre za pomanjkljivost, ki jo je mogoče odpraviti, da predlagatelju rok za odpravo pomanjkljivosti, ki ne sme biti daljši od 15 dni. Če predlagatelj v določenem roku predloga ne popravi, sodišče predlog zavrže (prvi odstavek 30. člena ZSReg).
sprememba sodne poravnave - sprememba preživnine, določene s sodno poravnavo - sprememba odločitve o varstvu in vzgoji otroka - spremenjene razmere - zdravstveni razlog - izvajanje starševske skrbi
Glede na to, da se nasprotna udeleženka zavzema za spremembo odločitve, s katero je bil tedaj sedemletni sin udeležencev zaupan v varstvo in vzgojo očetu, je pomembna tudi določba četrtega odstavka 138. člena DZ, po katerem sodišče izda novo odločbo o varstvu in vzgoji otroka, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka. Po utrjenem stališču v sodni praksi spremembo odločitve utemeljuje le sprememba bistvenih pravno relevantnih okoliščin, ki so utemeljevale prvotno odločitev ali dogovor.