nasilno in drzno vedenje - zahteva za sodno varstvo - zdravstveno stanje - posebne olajševalne okoliščine
Zdravstveno stanje storilca je namreč lahko okoliščina, ki bi lahko vplivala na odmero sankcij, če bi jo bilo mogoče šteti kot posebno olajševalno okoliščino, ki utemeljuje izrek milejše sankcije v skladu s šestim odstavim 26. člena ZP-1. Vendar pa v obravnavanem primeru zgolj zatrjevanje o težkem bolezenskem stanju storilca ne omogoča sklepanja, da so izkazane posebne olajševalne okoliščine.
znižanje preživnine - spremenjene okoliščine - določitev preživnine - študent - štipendija - študentsko delo - dijak - srednja šola
Pravilna uporaba materialnega prava na podlagi 132. člena ZZZDR zahteva dvofazni postopek, ko se odloča o zvišanju ali znižanju preživnine. V prvi fazi sodišče ugotovi, ali so izkazane spremenjene okoliščine, ki so bistvene glede potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca, in če ta dejstva ugotovi, nadaljuje z drugo fazo, v kateri pa zgolj ugotavlja, kakšne so preživninske potrebe upravičenca in zmožnosti zavezancev od vložitve tožbe dalje.
sodna poravnava - sklenitev poravnave po pooblaščencu - odmera stroškov pravdnega postopka - poseben sklep o višini stroškov - vrednost odvetniške točke - omejeno število pripravljalnih vlog
Določba tretjega odstavka 269. člena ZPP omejuje število vlog le na fazo priprav na glavno obravnavo, ne pa na čas med pripravljalnim narokom in glavno obravnavo oziroma nadaljnji postopek.
ZKP člen 148, 148/2, 236, 236/3.. ZNPPol člen 18, 18/3.
predlog za izločitev dokazov - privilegirana priča - mladoletna privilegirana priča - zbiranje obvestil s strani policije - zaslišanje mladoletne osebe - varstvo koristi otroka
Uradni zaznamek o razgovoru s privilegirano pričo se izloči v kazenskem postopku, ko se taka priča odreče pričevanju ali ko sodišče ugotovi, da gre za mladoletno osebo, ki ne more razumeti pomena pravice, da ni dolžna pričati, ter da ne gre za nobeno od dveh izjem iz tretjega odstavka 236. člena ZKP, ki dopuščata zaslišanje take mladoletne osebe, to je da zaslišanje mladoletne osebe zahteva sam obdolženec ali da sodišče oceni, da je zaslišanje mladoletne osebe v njeno največjo korist.
ZFU člen 53, 53/3, 55, 55/1, 55/2, 97, 97/1, 97/1-3.
davčni register - vpis v davčni register - vpis spremembe podatkov - obveznost sporočanja podatkov - sporočanje sprememb - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti
Podatki o plačilnih računih v tujini po izrecni določbi tretjega odstavka 53. člena ZFU niso podatki, ki bi se vpisovali po uradni dolžnosti (ne glede na to, ali bi jih finančni urad lahko pridobil tudi sam). Sporočanje teh podatkov je primarno obveznost subjekta vpisov v davčni register. Šele v primeru, da subjekt vpisa podatkov ne sporoči, lahko Finančni urad te podatke pridobi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 55. člena ZFU). Taka določba je v skladu z Direktivo Sveta 2014/107/EU z dne 9. decembra 2104 o spremembah Direktive Sveta 2011/16/EU. Slednja je namreč namenjena izmenjavi podatkov z namenom preprečevanja čezmejnih davčnih goljufij in davčnih utaj, ne pa vodenju davčnih registrov.
regulacijska začasna odredba v pravdi zaradi dodelitve otroka - nujni ukrep - ogroženost otroka - nastanek škode - varstvo koristi otroka
Z regulacijsko začasno odredbo se v družinskih postopkih urejajo izjemni položaji, ob katerih je varstvo otroka tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost sodbe. V tem trenutku pritožbeno sodišče ne ve, ali je predlagateljica tožbo za dodelitev deklice v varstvo in vzgojo že vložila, na vsak način pa je to pravilna in edina pot, s katero bo, ob odsotnosti sporazuma z dekličinim očetom, lahko uredila vprašanja varstva, vzgoje, stikov in plačila preživnine deklice po razpadu življenjske skupnosti z njenim očetom.
Sodišče lahko ukrepe za varstvo koristi otroka (160. člen DZ) izreče po uradni dolžnosti ali na predlog, a v vsakem primeru samo takrat, kadar je otrok ogrožen (161. člen DZ). Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, ali je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev, ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju, škoda pa obsega tako škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju, kot je mogoče povzeti iz 157. člena DZ. Za ugotovitev pogoja ogroženosti otroka morata biti skladno z določilom drugega odstavka 157. člena DZ kumulativno izpolnjena dva pravna standarda, ki morata biti v vzročno posledični zvezi, in sicer: obstoj oziroma zelo verjeten nastanek škode, ki se kaže kot škoda na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka, drugi pogoj za presojo otrokove ogroženosti pa je vir, iz katerega izhaja oziroma grozi škoda otroku.
Sodišče glede na določbe tretjega odstavka 22. člena ZP-1 dolžno izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ne glede na morebitno predhodno odločitev o vrnitvi začasno odvzetega vozniškega dovoljenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00047102
ZPP člen 2, 2/1, 339, 339/2, 339/2-15, 354, 354/1. OZ člen 171, 171/1.
odškodninska odgovornost upravnika večstanovanjske stavbe - opustitev dolžnega ravnanja - neskrbno čiščenje - padec na poledeneli površini - naselje - zdrs na ledeni ploskvi - neočiščena površina - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - dolžna skrbnost oškodovanca
Izvajalcu zimske službe ni mogoče naprtiti neomejene (praktično objektivne) odgovornosti za vse škodne dogodke, ki se zgodijo v zimskem času kot posledica neugodnih vremenskih razmer. Zahteva po zagotavljanju popolne očiščenosti pohodnih površin bi bila v takšnih okoliščinah pretirana in neživljenjska.
materialnopravni (izvenpravdni) pobot - pogoji za pobot - pobotna izjava - plačilo tujega dolga - trditveno in dokazno breme - subrogacija
Pogoji za pobot so vzajemnost, istovrstnost in zapadlost terjatve. Pobot ne nastane avtomatično ampak na podlagi pobotne izjave, ki predstavlja enostransko dejanje stranke. Trditveno in dokazno breme glede vseh predpostavk je na stranki, ki se na pobot sklicuje. Plačilo tuje obveznosti samo po sebi še ne pomeni, da je tisti, ki je obveznost izpolnil stopil v položaj prejšnjega upnika in lahko zahteva izpolnitev od dolžnika (prim. 191. člen OZ). Ker pritožba ne pojasni kako je sploh postala imetnica terjatev do tožeče stranke, ji zato ni mogoče slediti, da je pobotala terjatev tožeče stranke do nje z lastnimi nasprotnimi terjatvami, ki jih je sama imela zaradi plačevanja na njen račun.
motenje posesti - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - zadnje posestno stanje - onemogočen prehod - zamenjava ključavnice
Obravnavanje tožbe zaradi motenja posesti je omejeno na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja.
S tem, ko je toženec zamenjal ključavnico na vratih, ki vodijo v garažo, in vrata zaklenil, je tožnici onemogočil dostop do kurilnice, torej je motil dotedanjo posest tožnice.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - pavšalna odškodnina - kršitev osebnostnih pravic - pravična denarna odškodnina - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - dokazovanje
ZPŠOIRSP pavšalne odškodnine ne določa kar abstraktno, na počez, ampak gre za znesek, ki je namenjen kritju tipične škode, ki je nastala izbrisanim osebam zaradi izbrisa. Če oškodovanec meni, da je utrpel večjo škodo, pa lahko to uveljavi v sodnem postopku. V takem primeru se za odločanje o denarni odškodnini uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja (11. člen ZPŠOIRSP), kar pomeni, da mora tožnik skladno z določilom 131. člena OZ dokazati vrsto in obseg škode ter vzročno zvezo med njo in izbrisom.
ZIZ člen 266, 266/4, 272, 272/1, 272/2. SPZ člen 99.
regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - reverzibilnost začasne odredbe - premoženjska škoda - težko nadomestljiva škoda - varstvo lastninske pravice - standard verjetnosti - stvarno pristojno sodišče
Za izdajo regulacijske začasne odredbe, namenjene zavarovanju nedenarne terjatve, mora upnik konkretizirano zatrjevati in s stopnjo verjetnosti dokazati izpolnjenost vseh treh pogojev, tj. verjetnost obstoja ali nastanka terjatve, ki izvira iz spornega pravnega razmerja, verjetnost nastanka težko nadomestljive škode, ki jo je mogoče preprečiti z izdajo začasne odredbe, in odpravljivost (reverzibilnost) učinkov izdane začasne odredbe.
Za težko nadomestljivo škodo po naravi stvari praviloma šteje le nepremoženjska škoda.
ZVEtL-1 člen 19, 19/1, 19/2, 20, 20/1, 24. SPZ člen 17, 17/2.
vzpostavitev etažne lastnine - postopek vzpostavitve etažne lastnine - veljaven pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe - drvarnica - lastništvo pritikline - priposestvovanje lastninske pravice na posameznem delu stavbe - domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - namen ZVEtL
Pritožnika sta zatrjevala, da sta lastnika dela stavbe, ker že od 25. 7. 1986, ko je bila sklenjena okvirna pogodba o premoženjskih razmerjih o izgradnji podstrešnega stanovanja, izvršujeta neposredno lastniško posest na predmetni drvarnici, ki služi njunemu stanovanju. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da bi morala izkazati pridobitev sporne drvarnice s pravnim naslovom (listino), česar nista storila. Pritožnika ne zatrjujeta, da sta pravni naslov izkazala, kot to zahteva 19. člen ZVEtL-1, pač pa, da sta z izkazano lastninsko pravico na glavni stvari pridobila tudi lastninsko pravico na njeni pritiklini. Takšno zatrjevanje je v postopku po ZVEtL-1 neutemeljeno.
Priposestvovanje ob upoštevanju 20. člena ZVEtL-1 ni samostojen pravni temelj pridobitve lastninske pravice udeleženca postopka, ampak udeležencu kot pridobitelju posameznega dela položaj olajšuje le v pogledu izkazovanja pravnega nasledstva po zemljiškoknjižnem lastniku. 20. člen ZVEtL-1 tako pridobitelja posameznega dela ne odvezuje, da predloži svoj pravni naslov, odvezuje ga le s pravnimi naslovi ali z javno listino, ki izkazujejo univerzalno pravno nasledstvo, izkazati morebiten večkratni zaporedni prenos lastninske pravice po tretjem in četrtem odstavku 19. člena ZVEtL-1.
pogoji za prenos pristojnosti - videz nepristranskosti sojenja
Po oceni višjega sodišča dejstvo, da je sestra oškodovanca zaposlena na kazenskem oddelku sodišča, utemeljuje zaključek, da so podane okoliščine, ki bi utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja, zaradi česar je podan tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00048843
OZ člen 131, 131/1, 179, 965. ZPP člen 154.
zahtevek za plačilo odškodnine za škodo - prometna nesreča - prometna nesreča dveh motornih vozil - nenadna vzvratna vožnja - zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO plus - nastanek škode - nepremoženjska in premoženjska škoda - obseg in višina škode - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - dušene bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - odločitev o stroških postopka - končni uspeh strank v postopku - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini
Odškodnina v višini 3.000 EUR za škodo zaradi telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem predstavlja pravično zadoščenje. Sodišče prve stopnje je pri odmeri odškodnine pravilno upoštevalo tako lažje, kot hujše primere in se oprlo na sodno prakso, ki je primerljiva po intenzivnosti in trajanju telesnih bolečin, načinu zdravljenja in nevšečnostih med zdravljenjem. Odškodnine iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem za primerljive poškodbe koželjnice se po sodni praksi Vrhovnega sodišča gibljejo med 2 in 6 povprečnih neto plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji.
V primeru, ko je terjatev sporna tako po temelju kot po višini in v zvezi s temeljem poteka velik del dokaznega postopka, se lahko stroški odmerijo tudi po metodi, po kateri sodišče vrednoti uspeh strank ločeno po temelju in po višini, končni uspeh pa je rezultat izračuna aritmetične sredine obeh delnih rezultatov
DRUŽINSKO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00046912
KZ-1 člen 122, 122/1.. ZKP člen 53, 53/2, 60, 60/1, 60/2, 60/4, 161.a, 377, 377/3.
zavrženje kazenske ovadbe - (ne)učinek res iudicata - predlog oškodovanca za pregon - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - opis kaznivega dejanja - poškodba - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - prekršek in kaznivo dejanje
V obravnavani zadevi je oškodovanec po prejemu sklepa o zavrženju kazenske ovadbe jasno izrazil svojo odločitev, naj se pregon zoper obdolženca začne, pri tem je državno tožilko opozoril na pomoto, katero je državna tožilka tudi pripoznala, zato je nadaljevala s pregonom zoper obdolženca. V sodni praksi je sprejeto stališče (nazadnje sodba Vrhovnega sodišča I Ips 38395/2016 z dne 30.7.2020), da zavrženje ovadbe načeloma nima učinka res iudicata, saj lahko tožilec, če oškodovanec ni prevzel pregona, v isti zadevi začne kazenski pregon. Zavrženje ovadbe je le izjemoma, ko zakon tako določa, da je procesna ovira za ponovni pregon. Za takšno izjemo gre, ko državni tožilec zavrže ovadbo, ker je osumljenec izpolnil sporazum iz sklenjene poravnave (161.a člen ZKP). Glede na navedeno pritožbeno sodišče ocenjuje, da sodišče prve stopnje zgoraj navedene očitane kršitve ni zagrešilo.
Bistveno torej je, da opis kaznivega dejanja za razliko od opisa prekrška obsega še druga dejstva, to je opis poškodbene posledice, ki je temeljni zakonski znak kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 43745/2012 z dne 1.2.2018).
Pritožnik nima prav, da podplutba ne predstavlja poškodbe, saj drugače izhaja iz mednarodne klasifikacije bolezni (MKB-10), kjer je podplutba spodnjega uda opredeljena pod T13.02 kot poškodba.
ZUP člen 6, 6/7, 51, 51/4, 62, 80.. ZPDZC-1 člen 23, 23/1, 23/1-5.. ZIN člen 29.
zaposlovanje na črno - inšpekcijski nadzor - začasni zastopnik - pravica spremljati potek postopka po tolmaču - zapisnik kot javna listina
Upravni organ imenuje začasnega zastopnika, kadar je treba opraviti dejanje, ki ga ni mogoče odložiti, stranke oziroma njenega pooblaščenca ali zastopnika pa ni mogoče pravočasno povabiti (četrti odstavek 51. člena ZUP). Prav za tak primer je v predmetni zadevi šlo. Upravni organ je opravljal nenapovedan inšpekcijski nadzor na gradbišču in pri delu na gradbišču zalotil osebo, ki ni bila zakonito zaposlena, zakoniti zastopnik storilca pa ni bil dosegljiv.
Uradne osebe finančne uprave so pri nadzoru zaposlovanja na črno postopale po pravilih upravnega postopka. Njihov postopek se je zaključil s sestavo zapisnika in z izdajo odločbe, s katero je bilo E.M. prepovedano delo pri storilki – pravni osebi, do odprave zaposlitve na črno. Na podlagi ugotovitev upravnega organa je bil nato začet postopek o prekršku, v katerem je bilo storilcema omogočeno, da se o vseh okoliščinah prekrška izjavita. Na poziv nista odgovorila, zato je prekrškovni organ lahko na podlagi listine, s katero je razpolagal (zapisnika) in ki za storilca očitno ni bila sporna, izdal odločbo o prekršku.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00045044
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/3, 372/4, 402, 402/3. KZ-1 člen 58, 58/3, 86, 86/4, 86/8, 86/9. ZIKS-1 člen 12,12/1,.
nadomestna izvršitev kazni zapora - delo v splošno korist - vikend zapor - zapor ob koncu tedna - predkaznovanost
Tako kot pri odločanju o nadomestitvi izvršitve kazni zapora z delom v splošno korist po osmem odstavku 86. člena KZ-1 kot pri odločanju o nadomestitvi izvršitve kazni zapora z zaporom ob koncu tedna po četrtem odstavku 86. člena KZ-1, je obsojenčeva predhodna kaznovanost sestavni del ocene nevarnosti ponovitve dejanja na prostosti iz devetega odstavka 86. člena KZ-1 in/ali ocene o obsojenčevi osebnostni urejenosti kot podlagi za zaupanje iz prvega odstavka 12. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. Smisel obeh ocen je v ugotavljanju primernosti nadomestitve izvršitve kazni zapora na drug način, medtem ko je smisel ocene iz tretjega odstavka 58. člena KZ-1 v ugotavljanju primernosti pogojne obsodbe kot vrste kazenske sankcije. Posredi sta torej dve različni stvari, v katerima je bila obsojenčeva predhodna kaznovanost upoštevana v različnem kontekstu in brez nevarnosti, da bi kazen zapora v postopku njene morebitne nadomestitve izpadla strožje kot tedaj, ko mu je bila izrečena.
Delo iz četrtega odstavka 86. člena KZ-1 predpostavlja obsojenčevo vpetost ali integriranost v obstoječi socialni sistem. Ta je odraz obsojenčeve stanovitnosti, ki je po zaposlitvi, sklenjeni skladno s predpisi o delovnih razmerjih, neprimerno večja kot tedaj, ko je le tri mesece nazaj sklenjena podjemna pogodba s splošno določenim honorarjem in brez nakazanega obeta po prihodnjem trajnejšem sodelovanju med strankama, ki bi prešlo v sklenitev zgornjega razmerja s stalnimi prejemki in plačanimi prispevki.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00049542
KZ-1 člen 173, 173/3, 173/4. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - spolno dejanje - prizadetost spolne nedotakljivosti - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih
Zakonski pojem „spolna dejanja“ pomeni vsa tista dejanja, pri katerih gre za zadovoljevanje spolnega nagona na telesu oškodovanca. Gre za dejanja, katerih cilj je spolno vzdraženje ali zadovoljevanje spolnega nagona. Iz besedila predpisa sicer ta znak ne izhaja, vendar gre po presoji Vrhovnega sodišča za tako imenovani naraven znak kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let, za katerega je značilno, da (za razliko od zakonskega znaka) ni predpisan z zakonom, temveč izhaja iz narave stvari.
Spolno vzdraženje ali zadovoljevanje spolnega nagona, ki sta po stališču sodne prakse naraven znak obravnavanega kaznivega dejanja, predstavljata odločilno dejstvo. Po preučitvi izpodbijane sodbe sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje svojo presojo, da obtoženec z očitanim ravnanjem ni zadovoljeval svojega spolnega nagona, utemeljilo z razlogi, da „tako iz izpovedi oškodovanke, kot tudi zagovora obtoženega izhaja, da v ravnanju obtoženega ne gre ugotoviti znakov spolne potešitve“ in „dokazni postopek pa ni potrdil okoliščin, da bi s svojim ravnanjem obtoženi zadovoljil ali želel zadovoljiti svoj spolni nagon“. Takšna obrazložitev pa ne omogoča pritožbenega preizkusa (ne)pravilnosti dokaznih zaključkov sodišča prve stopnje, saj vsebine zagovora obtoženca in izpovedbe oškodovanke ali kakšnih drugih dokazov, ki bi jih potrjevale, v izpodbijani sodbi ni predstavilo, dokazno ocenilo in pojasnilo svoje presoje tega odločilnega dejstva, temveč se je zgolj posplošeno sklicevalo na izvedeni dokazni postopek.
predodelitev otroka - spremenjene okoliščine - zavrnitev dokaznega predloga - izvedensko mnenje - mnenje otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - preživnina - potrebe otroka - otrokovi stiki
V sodni praksi ni sporno, da ima mnenje CSD, katerega namen je razjasnitev določenih dejanskih vprašanj, bistvene značilnosti in strukturo izvedenskega mnenja.