ZPP člen 78, 82, 82/2-1, 83, 83/1, 86, 205, 205/1-1.
začasni zastopnik - pooblaščenci - imenovanje in razrešitev začasnega zastopnika - pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika - pravdna sposobnost - procesna sposobnost - smrt stranke med pravdo - prekinitev postopka
Pooblastilo za zastopanje pooblaščenec črpa iz pooblastila osebe, ki ima procesno oziroma opravilno sposobnost, medtem ko je bil začasni zastopnik v konkretnem primeru postavljen prvi toženi stranki, ki ni bila pravdno sposobna in ni imela zakonitega zastopnika (1. točka drugega odstavka 82. člena ZPP). Začasnega zastopnika je v pravdni zadevi postavilo sodišče, da je preko tega instituta lahko izvedlo pravdni postopek, kljub temu, da je bila prva tožena stranka opravilno nesposobna, in s tem zagotovilo pravico tožnika do učinkovitega sodnega varstva v razumnem roku.
Pooblastilo začasnega zastopnika je bilo omejeno na zastopanje pred sodiščem v konkretni pravdni zadevi zaradi pomanjkanja opravilne sposobnosti prve tožene stranke, zato je začasni zastopnik z njeno smrtjo izgubil pravice in dolžnosti, ki jih je pridobil na podlagi sklepa in je pravdni postopek pravilno prekinjen po prvem odstavku 205. člena ZPP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00049542
KZ-1 člen 173, 173/3, 173/4. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - spolno dejanje - prizadetost spolne nedotakljivosti - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih
Zakonski pojem „spolna dejanja“ pomeni vsa tista dejanja, pri katerih gre za zadovoljevanje spolnega nagona na telesu oškodovanca. Gre za dejanja, katerih cilj je spolno vzdraženje ali zadovoljevanje spolnega nagona. Iz besedila predpisa sicer ta znak ne izhaja, vendar gre po presoji Vrhovnega sodišča za tako imenovani naraven znak kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let, za katerega je značilno, da (za razliko od zakonskega znaka) ni predpisan z zakonom, temveč izhaja iz narave stvari.
Spolno vzdraženje ali zadovoljevanje spolnega nagona, ki sta po stališču sodne prakse naraven znak obravnavanega kaznivega dejanja, predstavljata odločilno dejstvo. Po preučitvi izpodbijane sodbe sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje svojo presojo, da obtoženec z očitanim ravnanjem ni zadovoljeval svojega spolnega nagona, utemeljilo z razlogi, da „tako iz izpovedi oškodovanke, kot tudi zagovora obtoženega izhaja, da v ravnanju obtoženega ne gre ugotoviti znakov spolne potešitve“ in „dokazni postopek pa ni potrdil okoliščin, da bi s svojim ravnanjem obtoženi zadovoljil ali želel zadovoljiti svoj spolni nagon“. Takšna obrazložitev pa ne omogoča pritožbenega preizkusa (ne)pravilnosti dokaznih zaključkov sodišča prve stopnje, saj vsebine zagovora obtoženca in izpovedbe oškodovanke ali kakšnih drugih dokazov, ki bi jih potrjevale, v izpodbijani sodbi ni predstavilo, dokazno ocenilo in pojasnilo svoje presoje tega odločilnega dejstva, temveč se je zgolj posplošeno sklicevalo na izvedeni dokazni postopek.
zahteva za sodno varstvo - pritožba - zamuda roka - zavrženje pritožbe
Ker tako niso izkazane objektivne okoliščine tj. okoliščine, ki so izven sfere storilčevega ravnanja, na katere torej ni imel možnosti vplivati in ki so mu objektivno preprečevale vložitev zahteve za sodno varstvo, temveč je zamuda roka za vložitev zahteve za sodno varstvo posledica zatrjevane storilčeve preobremenjenosti, ki je imela za posledico, da je storilec pozabil na rok za vložitev zahteve za sodno varstvo, na podlagi takih pritožbenih navedb storilčevi pritožbi ni mogoče ugoditi.
sodna poravnava - sklenitev poravnave po pooblaščencu - odmera stroškov pravdnega postopka - poseben sklep o višini stroškov - vrednost odvetniške točke - omejeno število pripravljalnih vlog
Določba tretjega odstavka 269. člena ZPP omejuje število vlog le na fazo priprav na glavno obravnavo, ne pa na čas med pripravljalnim narokom in glavno obravnavo oziroma nadaljnji postopek.
ZUP člen 6, 6/7, 51, 51/4, 62, 80.. ZPDZC-1 člen 23, 23/1, 23/1-5.. ZIN člen 29.
zaposlovanje na črno - inšpekcijski nadzor - začasni zastopnik - pravica spremljati potek postopka po tolmaču - zapisnik kot javna listina
Upravni organ imenuje začasnega zastopnika, kadar je treba opraviti dejanje, ki ga ni mogoče odložiti, stranke oziroma njenega pooblaščenca ali zastopnika pa ni mogoče pravočasno povabiti (četrti odstavek 51. člena ZUP). Prav za tak primer je v predmetni zadevi šlo. Upravni organ je opravljal nenapovedan inšpekcijski nadzor na gradbišču in pri delu na gradbišču zalotil osebo, ki ni bila zakonito zaposlena, zakoniti zastopnik storilca pa ni bil dosegljiv.
Uradne osebe finančne uprave so pri nadzoru zaposlovanja na črno postopale po pravilih upravnega postopka. Njihov postopek se je zaključil s sestavo zapisnika in z izdajo odločbe, s katero je bilo E.M. prepovedano delo pri storilki – pravni osebi, do odprave zaposlitve na črno. Na podlagi ugotovitev upravnega organa je bil nato začet postopek o prekršku, v katerem je bilo storilcema omogočeno, da se o vseh okoliščinah prekrška izjavita. Na poziv nista odgovorila, zato je prekrškovni organ lahko na podlagi listine, s katero je razpolagal (zapisnika) in ki za storilca očitno ni bila sporna, izdal odločbo o prekršku.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - domneva o skupnih delih stavbe - posebni skupni del - splošni skupni del - podstrešje - preureditev skupnega dela stavbe - soglasje vseh etažnih lastnikov - elaborat za vpis stavbe v kataster stavb
Iz elaborata in iz katastra stavb je razvidno, da sta oba sporna dela opredeljena kot podstrešje, kar po 1. točki četrtega odstavka 23. člena ZVEtL-1 predstavlja skupne prostore.
Posamezna dela ne izpolnjujeta pogojev za posebna skupna dela. Posebni skupni del je mogoče oblikovati le ob soglasju vseh etažnih lastnikov, v postopku pa ni bilo zatrjevano, da bi bilo doseženo soglasje etažnih lastnikov. Pritožnika tudi navajata, da je preko obeh spornih delov dostop do strehe in dimnika, kar pomeni, da gre za splošna skupna dela, ki služita vsem etažnim lastnikom.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - pavšalna odškodnina - kršitev osebnostnih pravic - pravična denarna odškodnina - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - dokazovanje
ZPŠOIRSP pavšalne odškodnine ne določa kar abstraktno, na počez, ampak gre za znesek, ki je namenjen kritju tipične škode, ki je nastala izbrisanim osebam zaradi izbrisa. Če oškodovanec meni, da je utrpel večjo škodo, pa lahko to uveljavi v sodnem postopku. V takem primeru se za odločanje o denarni odškodnini uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja (11. člen ZPŠOIRSP), kar pomeni, da mora tožnik skladno z določilom 131. člena OZ dokazati vrsto in obseg škode ter vzročno zvezo med njo in izbrisom.
stroški izvedenca - predujem za izvedenca - oprostitev plačila stroškov postopka - odločba o brezplačni pravni pomoči
Stranka, ki predlaga izvedbo dokaza z zaslišanjem izvedenca, mora po nalogu sodišča založiti znesek, potreben za stroške, ki bodo nastali v zvezi z izdelavo mnenja.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1-1, 39, 39/1-2, 42.
sodni izvedenec - dokaz s sodnim izvedencem - nagrada in stroški sodnega izvedenca - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - izvedensko mnenje - zahtevnost izvedenskega mnenja - kriteriji za oceno zahtevnosti - zelo zahtevno izvedensko mnenje - obsežna listinska dokumentacija
Upoštevaje število in kompleksnost vprašanj za izvedenca, obsežnost dokumentacije, obseg izvedenskega mnenja s prilogo in ostalih dejavnosti izvedenca v zvezi z izdelavo izvedenskega mnenja, ni dvoma, da gre za zelo zahtevno izvedensko delo.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00045424
URS člen 2. ZOZP člen 18, 18/1. ZPIZ-2 člen 119, 119/3, 190, 190a, 191, 192, 193, 193/2. ZPIZ-2B člen 39. ZPP člen 339, 339/2, 458, 458/1, 458/2, 495, 495/1.
načelo pravne varnosti in zaupanja v pravo - gospodarski spor majhne vrednosti - obvezno avtomobilsko zavarovanje - obvezna zavarovanja v prometu - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - odgovornost zavarovalnice - prometna nesreča - povzročitev škode - povrnitev nadomestila za primer invalidnosti - povrnitev škode - povrnitev povzročene škode - invalidska pokojnina - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) - sprememba zakonodaje - lex specialis - izključitev zavarovalnega kritja
Razlaga 39. člena ZPIZ-2B, po katerem bi se spremenjena ureditev uporabila tudi za škode, ki so nastale iz škodnih dogodkov, ki so se zgodili pred 1. 1. 2016, bi pomenila nedopusten poseg v načelo zaupanja v pravo.
Določbe 193. člena ZPIZ-2 ni mogoče razlagati tako, da naj bi bil podlaga za razširitev zavarovalnega jamstva zavarovalnice iz obveznega avtomobilskega zavarovanja, saj je ta obseg zavarovalnega jamstva predmet urejanja v ZOZP in je določen v njegovem 18. členu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00046921
KZ-1 člen 204, 204/1.. ZKP člen 18, 306, 306/3, 323, 355, 355/2.
kaznivo dejanje tatvine - kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti - opravičilo izostanka z naroka - pouk obdolžencu - dokazi in dokazna ocena - dokazna ocena verodostojnosti prič
Pritožnica nima prav. Sodišče prve stopnje obdolženčeve krivde ni ugotovilo le na podlagi indicev, ampak na podlagi zanesljivih dokazov, to je izpovedbe oškodovanca in priče ŽO, ki sta obdolženca zalotila pri storitvi kaznivega dejanja ter izpovedbe priče SL, ki je slednjima pomagal pri identifikaciji obdolženca na podlagi opisa in predvsem tetovaž, ki jih ima obdolženec na dlaneh. Vsi trije so obdolženca tudi prepoznali kot storilca na glavni obravnavi. V obravnavani zadevi je tako obstajala le ena možnost, to je, da je storilec obravnavanega kaznivega dejanja le obdolženec in nihče drug.
Sodišče glede na določbe tretjega odstavka 22. člena ZP-1 dolžno izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ne glede na morebitno predhodno odločitev o vrnitvi začasno odvzetega vozniškega dovoljenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00047378
OZ člen 239, 243, 243/2, 246. ZPP člen 214, 214/2.
poslovna odškodninska odgovornost - obstoj najemnega razmerja - kršitev najemne pogodbe - namerna kršitev - vzročna zveza - predvidljiva škoda - dolžnost zmanjševanja škode - poseg v lastninsko pravico - navajanje dejstev in dokazov - prerekanje dejstev - pavšalno prerekanje
Ker tožena stranka v pogodbenem roku panojev ni odstranila, je ravnala v nasprotju s pogodbo, zato je tožnikom skladno z drugim odstavkom 239. člena OZ odškodninsko odgovorna za škodo, ki jim je nastala zaradi neodstranitve panojev z njihovih zemljišč.
Da se šteje neko zatrjevano dejstvo za prerekano, mora biti zanikanje konkretno. Zgolj stavek v uvodu vsake vloge tožene stranke, da prereka vse trditve tožečih strank, ne zadostuje.
Tožena stranka je najemno pogodbo kršila namerno, zato odgovarja za celotno škodo, ne glede na to, ali jo je lahko ob kršitvi pogodbe predvidela.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - stalno prebivališče - običajno prebivališče - premoženje - dohodki - pristojnost slovenskega sodišča
Odločbo o prekršku, ki jo je izdal pristojni organ države izdaje mogoče izvršiti zoper slovenskega državljana tudi v primeru, če v R. S. nima stalnega, niti začasnega prebivališča, ima pa dohodke ali premoženje.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina kot pravni standard - pretrpljene telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - objektivna pogojenost višine odškodnine
Za presojo utemeljenosti trditev o (ne)ustreznosti s strani sodišča prve stopnje prisojene odškodnine je poleg primerljivosti utrpljenih poškodb enako pomembno, kakšna konkretna nepremoženjska škoda oziroma njen obseg (intenzivnost) je bil v posameznih judikatnih primerih (na katere se pritožba sklicuje) ugotovljen.
Opredelitev poškodb po Fischerjevem sistemu, na katero se sklicuje pritožba, (sama za sebe) ni bistvena ne pri ugotavljanju obsega utrpljene nepremoženjske škode niti določanju primerne odškodnine zanjo.
predodelitev otroka - spremenjene okoliščine - zavrnitev dokaznega predloga - izvedensko mnenje - mnenje otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - preživnina - potrebe otroka - otrokovi stiki
V sodni praksi ni sporno, da ima mnenje CSD, katerega namen je razjasnitev določenih dejanskih vprašanj, bistvene značilnosti in strukturo izvedenskega mnenja.
motenje posesti - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - zadnje posestno stanje - onemogočen prehod - zamenjava ključavnice
Obravnavanje tožbe zaradi motenja posesti je omejeno na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja.
S tem, ko je toženec zamenjal ključavnico na vratih, ki vodijo v garažo, in vrata zaklenil, je tožnici onemogočil dostop do kurilnice, torej je motil dotedanjo posest tožnice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00047102
ZPP člen 2, 2/1, 339, 339/2, 339/2-15, 354, 354/1. OZ člen 171, 171/1.
odškodninska odgovornost upravnika večstanovanjske stavbe - opustitev dolžnega ravnanja - neskrbno čiščenje - padec na poledeneli površini - naselje - zdrs na ledeni ploskvi - neočiščena površina - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - dolžna skrbnost oškodovanca
Izvajalcu zimske službe ni mogoče naprtiti neomejene (praktično objektivne) odgovornosti za vse škodne dogodke, ki se zgodijo v zimskem času kot posledica neugodnih vremenskih razmer. Zahteva po zagotavljanju popolne očiščenosti pohodnih površin bi bila v takšnih okoliščinah pretirana in neživljenjska.
začasna ureditev stikov - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - dopolnitev mnenja - načelo enakosti - čustvena navezanost - odsotnosti
Sodišče je s sedanjo ureditvijo enakega obsega stikov otrok z obema staršema ustvarilo ravnotežje, pri katerem nobenemu od njiju ni dalo prednosti, ne glede na trditve predlagateljice, da je v času skupnega življenja z deklicama preživela bistveno več časa kot nasprotni udeleženec. Pritožbeno sodišče ji sicer v tem delu sledi, saj je bil zaradi narave dela v špediciji nasprotni udeleženec več odsoten, vendar pa zgolj tak dogovorjeni način skrbi za družino, ko je ta polno funkcionirala, ne more odločilno vplivati na način izvajanja stikov po njenem razpadu.