Kazensko pravna razlaga pojma ponareditve listine ni enaka razlagi po slovarju slovenskega knjižnega jezika, kot to meni pritožnik, pač pa je treba izhajati iz judikature in sodne prakse, ki je pri tem pojmu že vrsto let enotna in tudi pojasnjena v številnih komentarjih kazenskega zakona. Pod pojmom ponareditve listine je namreč treba šteti krivo listino, to je tisto, ki ne izvira od osebe, ki je na njej navedena kot izdajatelj, pod pojmom predrugačenja listine pa je razumeti vsako nepooblaščeno spremembo vsebine izjave v listini.
Po proučitvi pritožbe zasebne tožilke pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče ravnalo prav, ko je zasebno tožbo zasebne tožilke zavrglo.
zavrženje zasebne tožbe - dopolnitev vloge - opis kaznivega dejanja
Ker zasebna tožilka svoje zasebne tožbe ni dopolnila, njena zasebna tožba pa ni vsebovala vseh zahtevanih lastnosti za obravnavo kazenske zadeve, saj za opis kaznivega dejanja ne zadostuje zgolj navajanja dejstev v obliki prostega spisa.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00045258
KZ-1 člen 220, 220/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - nerazumljivost izreka sodbe - lastništvo tuje stvari - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP) ugotovilo, da je izrek sodbe nerazumljiv (11. točka prvega odstavka 371. člena ZKP), ker se iz njega ne da ugotoviti, čigava je stvar, ki bi naj bila poškodovana. Namen inkriminacije 220. člena KZ-1 je varstvo lastninskopravnih razmerij med posamezniki. Gre za varstvo lastnika pred zmanjšanjem vrednosti njegove stvari oziroma pred izgubo oblasti nad stvarjo. Predmet kaznivega dejanja poškodovanje tuje stvari je tuja stvar. Stvar je tuja, če ima lastnika, kar pomeni, da ne gre za nikogaršnjo stvar (to je bodisi stvar, ki še nikoli ni imela lastnika, bodisi stvar, ki jo je lastnik opustil), in če izključni lastnik ni storilec.