preklic pogojne obsodbe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - konkretizirano grajanje - neizpolnitev posebnega pogoja - navajanje novih dejstev v pritožbi - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - postopek za preklic pogojne obsodbe - izrek zaporne kazni
Ker je sodba Okrajnega sodišča v Mariboru III K 2818/2017 z dne 12. 4. 2017 pravnomočna, odločilnih dejstev v zvezi z utemeljenostjo in upravičenostjo naloženega posebnega pogoja v postopku za preklic pogojne obsodbe ni mogoče/dovoljeno preizkusiti. Če ni zakonskih ovir je lahko pravnomočna sodba le še izvršena (drugi odstavek 129. člena ZKP) ter med izvršitvijo predmet katerega izmed izrednih pravnih sredstev, kot sta zahteva za obnovo kazenskega postopka iz 406. do 416. člena ZKP in zahteva za varstvo zakonitosti iz 420. do 428. člena ZKP. To sta, ob posebej urejeni možnosti iz 133. člena ZKP edina dva načina razveljavitve ali spremembe pravnomočne sodbe, ki ju, čeprav v posebnem kazenskem postopku in kljub pritožbi kot samostojnemu pravnemu sredstvu zoper sodbo v tem postopku, ni mogoče nadomestiti.
zavrženje zasebne tožbe - dopolnitev vloge - opis kaznivega dejanja
Ker zasebna tožilka svoje zasebne tožbe ni dopolnila, njena zasebna tožba pa ni vsebovala vseh zahtevanih lastnosti za obravnavo kazenske zadeve, saj za opis kaznivega dejanja ne zadostuje zgolj navajanja dejstev v obliki prostega spisa.
nadomestitev izvršitve kazni zapora - zapor ob koncu tedna - osebnostna urejenost obsojenca - mednarodna tiralica - več oškodovancev
Okoliščina, da obsojenec izpolnjuje formalne pogoje za prestajanje zapora ob koncu tedna namreč sama po sebi nikakor ne pomeni, da je obsojenec že po avtomatizmu upravičen do prestajanja zaporne kazni ob koncu tedna, kar vse je pritožniku v izpodbijanem sklepu obširno pojasnilo že prvostopno sodišče.
Kazensko pravna razlaga pojma ponareditve listine ni enaka razlagi po slovarju slovenskega knjižnega jezika, kot to meni pritožnik, pač pa je treba izhajati iz judikature in sodne prakse, ki je pri tem pojmu že vrsto let enotna in tudi pojasnjena v številnih komentarjih kazenskega zakona. Pod pojmom ponareditve listine je namreč treba šteti krivo listino, to je tisto, ki ne izvira od osebe, ki je na njej navedena kot izdajatelj, pod pojmom predrugačenja listine pa je razumeti vsako nepooblaščeno spremembo vsebine izjave v listini.