Pritožbeno sodišče soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa, ki pravilno ugotavlja, da oškodovanec D.M., ko je bil pozvan, da predlog za prevzem kazenskega pregona zoper obdolženca F.K. v roku 8 dni dopolni s potrebnimi osebnimi podatki obdolženca in opisom kaznivega dejanja, tega ni storil.
nadomestitev izvršitve kazni zapora - zapor ob koncu tedna - osebnostna urejenost obsojenca - mednarodna tiralica - več oškodovancev
Okoliščina, da obsojenec izpolnjuje formalne pogoje za prestajanje zapora ob koncu tedna namreč sama po sebi nikakor ne pomeni, da je obsojenec že po avtomatizmu upravičen do prestajanja zaporne kazni ob koncu tedna, kar vse je pritožniku v izpodbijanem sklepu obširno pojasnilo že prvostopno sodišče.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00044683
ZKP člen 130.. KZ-1 člen 87, 87/2.
denarna kazen za pričo - sprememba denarne kazni v kazen zapora - neuspešna izterjava
Pritožbeno sodišče soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki je pravilno ugotovilo, da pritožnik denarne kazni ni plačal v roku 15 dni, ki mu je bil določen v plačilnem nalogu Okrajnega sodišča v Mariboru III K 9200/2014 z dne 17. 3. 2015, izterjava denarne kazni je bila neuspešna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00045258
KZ-1 člen 220, 220/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - nerazumljivost izreka sodbe - lastništvo tuje stvari - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP) ugotovilo, da je izrek sodbe nerazumljiv (11. točka prvega odstavka 371. člena ZKP), ker se iz njega ne da ugotoviti, čigava je stvar, ki bi naj bila poškodovana. Namen inkriminacije 220. člena KZ-1 je varstvo lastninskopravnih razmerij med posamezniki. Gre za varstvo lastnika pred zmanjšanjem vrednosti njegove stvari oziroma pred izgubo oblasti nad stvarjo. Predmet kaznivega dejanja poškodovanje tuje stvari je tuja stvar. Stvar je tuja, če ima lastnika, kar pomeni, da ne gre za nikogaršnjo stvar (to je bodisi stvar, ki še nikoli ni imela lastnika, bodisi stvar, ki jo je lastnik opustil), in če izključni lastnik ni storilec.