pravni interes za pritožbo - uspeh v pravdi - nedopustna pritožba - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo kot tožba v pravdnem postopku - poziv na dopolnitev tožbe - dopolnitev tožbe - odgovor na dopolnitev tožbe - trditveno in dokazno breme - vročitev poziva na odgovor - soglasje k mediaciji - soglasje za mediacijo - nevložitev odgovora na tožbo - opustitev vložitve odgovora na tožbo - nesporna dejstva
Pravni interes za pritožbo je predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. Če ni pravnega interesa za pritožbo, je slednja nedovoljena in zato nedopustna. Pravni interes mora obstajati tako ob vložitvi pritožbe kot tudi v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi.
Zmotno je pritožbeno stališče, da eventualno soglasje za mediacijo toženo stranko razbremeni trditvenega in dokaznega bremena. Kaj takega iz zakona ne izhaja, pa tudi sodišče prve stopnje takega pouka toženi stranki ni dalo. Iz povabila k postopku mediacije ne izhaja, da pravila iz poziva ne veljajo, če se stranka spusti v postopek mediacije. Ker niti vsebina poziva niti vsebina povabila po presoji pritožbenega sodišča nobenemu povprečno razumnemu in povprečno skrbnemu človeku ne nudi opore za tak zaključek, kakršnega je napravila pritožnica, s sklicevanjem na svoje „zmotno razumevanje“ omenjenih dopisov ne more uspeti.
prepoved vstopa - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prepoved stikov
Sodišče je pravilno navedlo, da je v skladu z določilom 22. e člena ZPND v postopkih, ki se vodijo zaradi vseh oblik nasilja, izključeno alternativno reševanje sporov, in pravilno ugotovilo, da citirana sodna poravnava z zavezo, da se nasprotni udeleženec ne bo približeval predlagateljici na razdaljo 50 m, ne vsebuje tudi trajanja ukrepa, kar bi predlagateljici omogočilo, da bi lahko v skladu z določilom tretjega odstavka 19. člena ZPND predlagala podaljšanje ukrepa, kakor tudi, da se udeleženca postopka s citirano sodno poravnavo nista dogovorila glede denarne kazni za primer, če nasprotni udeleženec ne bi ravnal v skladu s svojo zavezo. Na podlagi navedenega je pravilno zaključilo, da citirane sodne poravnave v smislu določil ZPND zagotovo ni mogoče šteti kot zadostne zaščite žrtve nasilja pred nadaljnjimi in bodočimi nasilnimi ravnanji in zato tudi ne kot ovire za izrek nadaljnjih ukrepov po ZPND.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSC00045544
ZZK-1 člen 68, 73, 73/2. SZ-1 člen 17, 17/1, 30, 30/3. SPZ člen 49, 49/1.
zaznamba vrstnega reda - pridobitev lastninske pravice - obvestilo o spremembi lastništva - obratovalni stroški in stroški upravljanja
Obveznost plačevanja stroškov stanovanja ni odvisna od vknjižbe lastninske pravice na nepremičnini. To izhaja iz prvega odstavka 17. člena SZ-1, po katerem mora vsak etažni lastnik, ki prenese lastninsko pravico s pravnim poslom, upravnika takoj, najkasneje pa v tridesetih dneh od dneva, ko ima pridobitelj pravico predlagati vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, obvestiti o spremembi lastninske pravice in iz tretjega odstavka 30. člena SZ-1, po katerem etažni lastnik ne odgovarja za stroške upravljanja, obratovanja in vzdrževanja, ki nastanejo po tem, ko je obvestil upravnika o spremembi lastninske pravice v skladu s prvim odstavkom 17. člena SZ-1.
Navedeno pomeni, da zakon obveznost plačila terjatev iz naslova upravljanja, obratovanja in vzdrževanja večstanovanjske stavbe v takšnem primeru veže na obvestilo upravniku o spremembi lastništva. In vse do obvestila upravnika o spremembi lastništva posameznega dela, odgovarja prvotni (etažni) lastnik,
ZST-1 člen 1, 1/3, 6, 13, 13/1, 34, 34a, 34a/1, 34a/7. ZPP člen 365, 365-3.
plačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - rok za vložitev predloga za taksno oprostitev - rok za plačilo sodne takse - nastanek taksne obveznosti za pritožbo - zapadlost plačila sodne takse - izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Predlog za oprostitev plačila sodne takse je dopustno vložiti po tem, ko je plačilni nalog že izdan in vse do izteka roka za plačilo sodne takse.
ZDZdr člen 32, 39, 64, 64/2. DZ člen 245. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom - omejitev prisotnosti pri izvajanju dokazov - skrbnik - možnost sodelovanja v postopku - zaslišanje preko videokonference - zaslišanje preko telefonske povezave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Čeprav je sodišče predstavnico pritožnika zaslišalo po telefonu, pa v ostalem v postopku očitno ni mogla sodelovati. Zato je treba pritrditi pritožbenemu očitku o storjeni bistveni kršitvi določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00058404
ZPŠOIRSP člen 11. ZTuj člen 81, 81/2. ZZT člen 2. ZTVCP člen 212. URS člen 26.
odškodninska odgovornost države - izbris iz evidence stalnega prebivalstva - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - višina denarne odškodnine - izbrisani - premoženjska škoda - izgubljeni zaslužek - višina izgubljenega zaslužka - vzročna zveza - pravnorelevantna vzročna zveza med škodo in protipravnim ravnanjem - dovoljenje za prebivanje tujca v RS - delovno dovoljenje - nekonkretizirane trditve - trditveno in dokazno breme - nepremoženjska škoda
Z izbrisom iz registra stalnega prebivalstva je tožnik pridobil status tujca brez dovoljenja za prebivanje. S tem je izgubil možnost za legalno delo brez delovnih dovoljenj.
Odsotnost konkretnih trditev o zaslužku pred in po izbrisu onemogoča izračun višine izgubljenega zaslužka, zato bi bil izračun v višini osnovnega zneska minimalnega dohodka ali povprečnih zaslužkov taksistov plod ugibanja.
Stroški opravljenih dejanj izvršitelja so utemeljeni le, če je postopanje izvršitelja skladno s predpisi in namenom izvršbe. Izvršitelj mora izvršilna dejanja opravljati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in na način, s katerim se najhitreje in najbolj učinkovito doseže poplačilo upnika in ne povzročiti nepotrebnih stroškov (prvi odstavek 39. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja - v nadaljevanju Pravilnik). Skrbna in celovita preučitev vseh okoliščin, ki omogočajo rubež, je po pojasnjenem temeljna naloga izvršitelja. Če izvršitelj zaradi neskrbnega opravljanja izvršilnih dejanj povzroči, da se le ustvarjajo nepotrebni dodatni stroški, do plačila za opravljeno delo in stroške ni upravičen. Če izvršitelj ugotovi, da za izvršitev svojih nalog morda potrebuje dodatna navodila, pojasnila ali odredbe sodišča, je dolžan zanje zaprositi, ne pa opustiti opravo rubeža zaradi pomanjkanja usmeritev (četrti odstavek 39. člena Pravilnika). Stroški neizvedenega rubeža iz razloga neskrbnega ravnanja izvršitelja niso potrebni za izvršbo.
zapuščinski postopek - skupnost dedičev - lastnost stranke v postopku - smrt stranke pred vložitvijo tožbe - napačno ime stranke - poziv na popravo - poprava tožbe - popravni sklep - načelo kontradiktornosti - univerzalna sukcesija - ipso iure dedovanje
Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče popravilo napako v imenu prve tožene stranke v sklepu z 11. 5. 2020, (saj je bila A. A. v času izdaje sklepa že pokojna ter so pravice in obveznosti ipso iure prešle na dediče), ni pa sklepa vsebinsko spreminjalo, niti ni zmotno uporabilo prvega odstavka 328. člena ZPP.
ZFPPIPP člen 131, 131/2, 131/2-3, 322, 323, 354, 354/2, 357, 357/1.. ZN člen 4.
stroški stečajnega postopka - izvršba zaradi izterjave stroškov postopka - izvršilni naslov - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - soglasje stečajnega sodišča za izplačilo
Zakonodajalec je omejil možnost specialne izvršbe le na taksativno naštete izvršilne naslove, med katerimi pa ni notarskega zapisa kot izvršilnega naslova (3. točka drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP). Ker gre za izjeme, širjenje razumevanja preko zakonskega besedila, za kar se zavzema upnik, ni ustrezen razlagalni prijem.
OZ člen 347, 355, 365. ZVO-1 člen 149, 149/1, 149/1-2. ZGJS člen 5, 5/2. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (2004) člen 11, 11/1. ZCes-1 člen 95.
enoletni zastaralni rok - občasne terjatve - spor majhne vrednosti - odvajanje in čiščenje odpadnih voda - zastaranje občasnih dajatev - pretrganje zastaranja - nasprotna tožba - pasivna legitimacija - plačilo uporabnine - nadomestilo za omejeno rabo prostora - infrastruktura
Terjatve, za katere velja enoletni zastaralni rok, so v 355. členu OZ naštete izčrpno, zato enoletnega zastaralnega roka z analogijo ni mogoče širiti na druge, četudi primerljive (občasne) terjatve.
pogodba za nedoločen čas - pogodba za določen čas - fitnes center - plačilo članarine - trajanje pogodbe - soglasje volj pogodbenih strank - razlaga pogodbe - odpoved pogodbe - splošni poslovni pogoji - neprerekana dejstva
Ker je bilo ugotovljeno, da je bilo podano soglasje volj le glede sklenitve pogodbe za obdobje enega leta, tožeča stranka ne more uspeti s tožbenim zahtevkom za plačilo nadomestila za obdobje po poteku enega leta na podlagi določil izjave. Te so v delu, ki se nanašajo na "članarino", res nejasne. Vendar to niti ni pomembno ob ugotovitvi, da sta se pravdni stranki dogovorili drugače, in sicer za sklenitev pogodbe za eno leto.
Kazensko pravna razlaga pojma ponareditve listine ni enaka razlagi po slovarju slovenskega knjižnega jezika, kot to meni pritožnik, pač pa je treba izhajati iz judikature in sodne prakse, ki je pri tem pojmu že vrsto let enotna in tudi pojasnjena v številnih komentarjih kazenskega zakona. Pod pojmom ponareditve listine je namreč treba šteti krivo listino, to je tisto, ki ne izvira od osebe, ki je na njej navedena kot izdajatelj, pod pojmom predrugačenja listine pa je razumeti vsako nepooblaščeno spremembo vsebine izjave v listini.
zavrženje zasebne tožbe - dopolnitev vloge - opis kaznivega dejanja
Ker zasebna tožilka svoje zasebne tožbe ni dopolnila, njena zasebna tožba pa ni vsebovala vseh zahtevanih lastnosti za obravnavo kazenske zadeve, saj za opis kaznivega dejanja ne zadostuje zgolj navajanja dejstev v obliki prostega spisa.
Pritožbeno sodišče soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa, ki pravilno ugotavlja, da oškodovanec D.M., ko je bil pozvan, da predlog za prevzem kazenskega pregona zoper obdolženca F.K. v roku 8 dni dopolni s potrebnimi osebnimi podatki obdolženca in opisom kaznivega dejanja, tega ni storil.
zavrženje vloge kot prepozne - zahteva za varstvo zakonitosti
Ker je bila obsojenčeva vloga - zahteva za varstvo zakonitosti prepozna, saj jo je vložil več mesecev prepozno, kot je to sicer obrazloženo tudi v točki 5 izpodbijanega sklepa, je prvostopno sodišče ravnalo prav, ko je njegovo vlogo v skladu z drugim odstavkom 422. člena Zakona o kazenskem postopku - ZKP kot prepozno zavrglo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00044683
ZKP člen 130.. KZ-1 člen 87, 87/2.
denarna kazen za pričo - sprememba denarne kazni v kazen zapora - neuspešna izterjava
Pritožbeno sodišče soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki je pravilno ugotovilo, da pritožnik denarne kazni ni plačal v roku 15 dni, ki mu je bil določen v plačilnem nalogu Okrajnega sodišča v Mariboru III K 9200/2014 z dne 17. 3. 2015, izterjava denarne kazni je bila neuspešna.
sprememba denarne kazni v kazen zapora - zavrženje pritožbe kot prepozne - prošnja za brezplačno pravno pomoč - potek roka za pritožbo
Dvoma sicer ni, da je obsojenec po prejemu sodbe z dne 1.7.2020 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za sestavo in vložitev pritožbe in, da je bilo o njegovi prošnji odločeno 23.10.2020, ko je rok za pritožbo že potekel. Vendar je treba upoštevati, da odločitev o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, ni bila nujna za vložitev pritožbe, temveč je šlo le za uveljavljanje pravice do pravne pomoči, za katero pa tudi ni bilo že vnaprej jasno, ali bo prošnji ugodeno.
preklic pogojne obsodbe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - konkretizirano grajanje - neizpolnitev posebnega pogoja - navajanje novih dejstev v pritožbi - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - postopek za preklic pogojne obsodbe - izrek zaporne kazni
Ker je sodba Okrajnega sodišča v Mariboru III K 2818/2017 z dne 12. 4. 2017 pravnomočna, odločilnih dejstev v zvezi z utemeljenostjo in upravičenostjo naloženega posebnega pogoja v postopku za preklic pogojne obsodbe ni mogoče/dovoljeno preizkusiti. Če ni zakonskih ovir je lahko pravnomočna sodba le še izvršena (drugi odstavek 129. člena ZKP) ter med izvršitvijo predmet katerega izmed izrednih pravnih sredstev, kot sta zahteva za obnovo kazenskega postopka iz 406. do 416. člena ZKP in zahteva za varstvo zakonitosti iz 420. do 428. člena ZKP. To sta, ob posebej urejeni možnosti iz 133. člena ZKP edina dva načina razveljavitve ali spremembe pravnomočne sodbe, ki ju, čeprav v posebnem kazenskem postopku in kljub pritožbi kot samostojnemu pravnemu sredstvu zoper sodbo v tem postopku, ni mogoče nadomestiti.