ugovor se šteje za umaknjen - neplačilo sodne takse
Kot izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje in jim dolžnik ni nasprotoval, ni plačal sodne takse v roku, ki mu ga je v plačilnem nalogu določilo sodišče.
Tožena stranka je odgovor na tožbo morala vložiti, saj z umikom tožbe še ni bila seznanjena. Sodišče prve stopnje je zato po prepričanju pritožbenega sodišča toženi stranki pravilno priznalo stroške v zvezi z odgovorom na dopolnitev tožbe.
nepodpisana pritožba - pritožba vložena po pooblaščencu - zavrženje pritožbe
Na pritožbi ni podpisa vlagatelja. V glavi je sicer navedeno ime pooblaščene odvetnice, sedež pisarne in telefon ter na zadnji strani firma predlagatelja in ime zakonitega zastopnika. Vendar nikjer ni podpisa.
preizkus terjatev v stečajnem postopku - prerekanje terjatev v stečajnem postopku - prerekanje terjatev v osebnem stečaju s strani dolžnika - rok za dolžnikov ugovor o prerekanju terjatev
Insolventni dolžnik, ki je fizična oseba in se zoper njega vodi postopek osebnega stečaja, ima v postopku zaradi insolventnosti položaj stranke in lahko prereka pravočasno prijavljeno terjatev upnika v tem postopku. Za insolventnega osebnega dolžnika se glede prerekanja terjatve smiselno uporabljajo določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) o ugovoru upnika o prerekanju terjatev (64. člen ZFPPIPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00045192
ZZK-1 člen 98, 100.a, 147, 148.. GZ člen 93, 94.. ZIN člen 30.. ZUP člen 224, 224/1, 224/1-3, 236, 236/2.
zaznamba prepovedi iz inšpekcijske odločbe v zemljiški knjigi - zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - izvršljiva inšpekcijska odločba - pravnomočnost oziroma dokončnost odločbe - stroga formalnost zemljiškoknjižnega postopka
Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo zaznambo izrečenega inšpekcijskega ukrepa in posebnih prepovedi. Ne v Gradbenem zakonu in tudi ne v določbah Zakona o inšpekcijskem nadzoru in Zakona o zemljiški knjigi ni podlage za zaključek, ki ga ponuja pritožba, da bi bila za vpis zaznambe prepovedi iz inšpekcijske odločbe v zemljiški knjigi potrebna dokončnost oz. pravnomočnost upravne odločbe. Zoper odločbo inšpektorja ima posameznik pritožbo, ki pa ne zadrži izvršitve (30. člen ZIN).
SPZ člen 175, 177, 177/1, 177a. ZFPPIPP člen 281, 282, 282/2, 298a, 298a/2.
stečajni postopek - terjatev zavarovana z zastavno pravico - neposestna zastavna pravica na premičninah - register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin - prijava zavarovane terjatve in ločitvene pravice - nepravočasna prijava terjatve - smiselna uporaba pravil
Upnik zavarovane terjatve mora v stečajnem postopku v roku za prijavo terjatev prijaviti terjatev in ločitveno pravico, četudi je njegova zastavna pravica, ki je podlaga ločitveni pravici, vpisana v register neposestnih zastavnih pravic.
stečajni postopek - soglasje k sklenitvi sodne poravnave - poravnava - negotovost pravnega položaja
Osebe, med katerimi je spor ali negotovost glede kakšnega pravnega razmerja, s pogodbo o poravnavi z vzajemnimi popustitvami prekinejo spor oziroma odpravijo negotovost in določijo svoje vzajemne pravice in obveznosti.
Negotovost je podana tudi, kadar je negotova uveljavitev neke pravice.
Pritožnica obstoj negotovosti vprašanja glede lastništva neutemeljeno spregleda. Neutemeljeno vztraja, da bi bilo treba tudi v konkretnem primeru pri unovčitvi nepremičnine upoštevati tržno, ne pa likvidacijsko vrednost.
Nedvomno bi to upraviteljica tudi upoštevala, če bi razpolagala s pravnomočno sodbo, da MO ni originarno pridobil lastninske pravice na sporni nepremičnini in bi jo potem lahko tudi prodala po tržni ceni zainteresiranim kupcem. Vendar s tako sodbo upraviteljica ne razpolaga.
Do prekoračitve trditvene podlage s strani sodišča prve stopnje torej zagotovo ni prišlo, saj sta pravdni stranki v postopku v prvem sojenju dovolj konkretno navajali o dveh ponujenih (najprej s preboji in nato s koriti) in zavrnjenih metodah izgradnje sončne elektrarne (SE).
Tožnica je zavrnila najprej ponujeno možnost izgradnje SE (po določeni ceni) s preboji in šele nato je zavrnila tudi ponujeno možnost izgradnje SE s koriti, ki jo je izvedenec D. ocenil kot neprimerno in ki bi upoštevaje njegovo mnenje zato verjetno res terjala dodatne stroške v smeri predhodne prilagoditve strehe.
Tožnica se neutemeljeno sklicuje na načelo vestnosti in poštenja iz 5. člena OZ. Načelo vestnosti in poštenja ji vsekakor ne omogoča, da v situaciji, ko sta pravdni stranki skladno z načeli iz 2. in 3. člena OZ (načelom dispozitivnosti zakonskih določb in načelom prostega urejanja obligacijskih razmerij) v 9. členu pogodbe o izgradnji SE določili izključne možnosti odstopa od pogodbe, od pogodbe odstopi brez izpolnjenih odpovednih razlogov, kar je bistveno pravno vprašanje za pravilno odločitev v konkretni zadevi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00046690
ZMZPP člen 55. ZPP člen 51b.
pristojnost slovenskega sodišča - stvarna pristojnost sodišča - prometna nesreča - nastanek škodne posledice - posledice prometne nezgode - nastanek škodnega dogodka - Republika Hrvaška - mednarodna pristojnost - odškodninski spor z mednarodnim elementom - stalno prebivališče v Republiki Sloveniji - zavarovalnica kot pravdna stranka - odgovornostna zavarovalnica - povzročitelj škode in zavarovalnica - Bosna in Hercegovina
Tožnica trpi trajne posledice premoženjske nesreče na ozemlju RS, kjer ima stalno prebivališče. Vendar je škoda nastala na Hrvaškem, tožena stranka pa je Zavarovalnica iz BIH. Zato je po določbi 55. člena ZMZPP pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da ni stvarno pristojno.
ZPP člen 249.. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 15, 15/3, 37, 38, 38/1, 38/1-2, 45, 49, 49/1.
zmotna uporaba materialnega prava - nagrada in stroški izvedenca
Pritožba se utemeljeno ne strinja s tem, da je sodišče prve stopnje vsakemu od članov izvedenskega organa priznalo nagrado za pridobitev in proučevanje dodatne dokumentacije, saj je bil (lahko) zdravstveni karton tožnice pridobljen samo enkrat. Zaradi tega je izvedenski organ do nagrade po 2. točki prvega odstavka 38. člena Pravilnika v višini 102,00 EUR upravičen samo enkrat, ne pa dvakrat. Ker je v 3. točki prvega odstavka 37. člena Pravilnika zajeta nagrada za proučevanje dokumentacije v obsegu do 500 strani, je v nagradi za študij spisa po 37. členu Pravilnika za drugega člana izvedenskega organa že zajeta tudi nagrada za dokumentacijo, ki je del zdravstvenega kartona. Glede na navedeno je sodišče izvedenskemu organu neutemeljeno priznalo eno nagrado po 2. točki prvega odstavka 38. člena Pravilnika v višini 102,00 EUR vsakemu od članov, ne pa samo enemu.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00051377
URS člen 22. ZIZ člen 272. ZSDH-1 člen 1, 1/2, 7, 15, 15/1, 18, 18/1, 18/2, 19, 19/1, 19/2. OZ člen 49, 86, 86/1, 118. ZIUOOPE člen 1, 71, 71/1, 72, 72/2, 72/3, 72/4, 74, 74/1, 75, 81. ZGD-1 člen 580, 580/2, 580/3, 618, 618/2.
zavarovanje nedenarne terjatve - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - pogodba o prodaji poslovnega deleža - verjetno izkazana dejstva - verjeten obstoj terjatve - ugovor zoper začasno odredbo - Slovenski državni holding (SDH) - upravljanje kapitalskih naložb države - stvarna legitimacija - pravdno upravičenje - ničnost pravnega posla - posledice ničnosti - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - priglasitev - priglasitev neposredne tuje naložbe ministrstvu - nevarnost za javni red in varnost rs - kogentne določbe - jasne določbe - nakup poslovnega deleža - združitev družb - prevara - obrazložitev odločbe - pošten postopek - pravica do enakega varstva - čezmerno prikrajšanje - vrednost predmeta - vrednost poslovnega deleža - vedenje
Za izdajo začasne odredbe zadoščajo verjetno izkazana dejstva oziroma nižji dokazni standard kot bo veljal za vsebinsko odločitev o tožbenem zahtevku.
Upoštevaje vse citirane določbe ZSDH-1 in sam namen tega zakona, ki je izključno upravičenje razpolaganja s kapitalskimi naložbami RS v imenu in za račun RS v celoti prenesel na upnika, upravljanje pa zajema tudi zastopanje v sodnih postopkih v imenu in za račun RS, je procesno upravičenje upnika po presoji pritožbenega sodišča podano.
Ne glede na to kaj pomeni neposredna tuja naložba po ZIUOOPE, kdo jo je dolžan prijaviti, v kakšnem primeru in kdaj, ima ministrstvo, pristojno za gospodarstvo torej tudi samo možnost pregledati posamezne tuje naložbe (drugi odstavek 72. člena ZIUOOPE) in na podlagi tega ugotoviti, ali predstavlja neposredna tuja naložba grožnjo varnosti in javnemu redu RS. Zato dejstvo, da zavezanec posla ne priglasi pristojnemu ministrstvu, samo po sebi ne more pomeniti njegove ničnosti, saj bi bilo to v nasprotuje z namenom zakona, ki ni v preprečevanju tujih naložb, temveč v tem, da se ugotovi ali ne predstavlja morda konkretna neposredna tuja naložba grožnjo varnosti in javnemu redu RS. Zato tak posel, če ga zavezanec ne priglasi, ministrstvo kljub temu lahko pregleda samo. Če bi iz namena zakona izhajala neposredna ničnost v primeru nepriglasitve posla s strani zavezanca, ministrstvo presoje posla brez priglasitve v nobenem primeru ne bi moglo več opraviti, saj bi bil tak posel že ničen in bi bila njegova presoja brez vsakega pomena. Dejstvo, da lahko presojo opravi tudi ministrstvo kaže torej na to, da je posel ničen le, če se skozi pregled ministrstva po določbah ZIUOOPE izkaže, da bi predstavljal grožnjo varnosti in javnemu redu RS (prvi odstavek 74. člena ZIUOOPE), ne pa tudi v primeru, da ga zavezanec ni priglasil.
Posledico ničnosti imajo lahko le tiste določbe, ki so jasno in nedvoumno določene, saj gre za najstrožjo obliko sankcije, ta pa je lahko predvidena le v primeru, ko je tudi zakonodajalec jasno in nedvoumno postavil določeno pravno pravilo, o čemer v danem primeru ne moremo govoriti.
Pravno relevatna je le tista nevednost o pravi vrednosti predmeta pogodbe, da stranki na noben način ni mogla biti znana vrednost poslovnega deleža, ki se je prodajal, tega pa upnik (vsaj do sedaj v postopku) ne trdi.
poprava krivic - pravica do starostne pokojnine - (ne)izpolnjevanje pogojev
Določilo četrtega odstavka 27. člena ZPIZ-2 določa, da pridobi pravico do starostne pokojnine zavarovanec, ki je dopolnil 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa, česar pa tožeča stranka ob vložitvi zahteve s starostjo 58 let in 9 mesecev starosti ni izpolnjevala, niti ni izpolnjevala pogoja starosti po prehodnih določbah ZPIZ-2.
odškodninska odgovornost države RS - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odgovornost države za delo stečajnega upravitelja - odškodninska odgovornost države za protipravna ravnanja nosilcev javnih pooblastil - odškodninska odgovornost nosilca javnih pooblastil - kaznivo dejanje zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic
Ob logični in smiselni razlagi 26. člena Ustave RS in ob upoštevanju 148. člena OZ izhaja kvečjemu, da država (objektivno) odgovarja za ravnanja državnih organov, da lokalna skupnost odgovarja za ravnanja organov lokalne skupnosti in nosilec javnih pooblastil za svoja ravnanja. Pravilen je zato zaključek prvostopnega sodišča, da bi država na podlagi splošnih pravil o odškodninski odgovornosti lahko odgovarjala le za lastno ravnanje v zvezi s stečajnimi upravitelji, to je za izbiro stečajnega upravitelja in za pomanjkljiv nadzor nad njegovim delom (bodisi s strani sodišča bodisi s strani upravnega organa).
ZFPPIPP člen 48, 295, 295-6, 321, 321/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
stečajni postopek - načrt poteka stečajnega postopka - načelo hitrosti stečajnega postopka - unovčenje stečajne mase - rok za izvedbo
Sodišče določi načrt poteka stečajnega postopka zato, da lahko spremlja potek unovčevanja stečajne mase.
Sodišče prve stopnje sicer v razlogih izpodbijanega sklepa ni podrobneje pojasnilo, kolikokrat je v tem stečajnem postopku spremenilo načrt poteka stečajnega postopka in zaradi katerih razlogov, ne glede na navedeno pa je iz obrazložitve jasno, da sodišče prve stopnje upraviteljici nalaga, da do 30. 6. 2021 konča postopke v zvezi z unovčenjem unovčljivega premoženja oziroma poda ustrezne predloge glede prenosa premoženja, ki ga do sedaj ni bilo mogoče unovčiti, ter izvede v istem roku tudi vsa dejanja, ki so potrebna za rešitev spornih razmerij, tudi s sklenitvijo poravnav. Pri tem je izrecno izpostavilo, da stečajnega postopka ni mogoče zaključiti brez spremembe načrta poteka stečajnega postopka, ker se mora do roka, ki ga je sodišče določilo v tem sklepu, še unovčiti stečajna masa. To pa pomeni, da bo sodišče prve stopnje potek unovčitve stečajne mase, ki jo je treba še unovčiti, spremljalo in tudi ustrezno nadziralo, zato drugačne pritožbene trditve, ki se nanašajo na unovčenje stečajne mase, niso utemeljene.
URS člen 22. ZPND člen 22, 22.a, 22.a/1. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 5, 8, 258, 258/2. ZS člen 83, 83/3, 83/3-3, 83.a.
nasilje v družini - nepravdni postopek - nujna zadeva - COVID-19 - izostanek z naroka - pravica do izjave v postopku - ustavna pravica - dokazna presoja - stopnja verjetnosti
Predlagateljica in njena pooblaščenka se naroka kljub pravilnemu vabljenju nista udeležili in zato je prvostopno sodišče povsem pravilno v skladu z določbo prvega odstavka 22.a člena ZPND v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) in drugim odstavkom 258. člena ZPP narok opravilo brez udeležbe in zaslišanja predlagateljice. Predlagateljici tako ni bila kratena pravica do obravnavanja po določbi 22. člena Ustave RS v zvezi z 42. členom ZNP in 5. členom ZPP, kot zatrjuje pritožba.
Pri tem gre nedvomno za besede, ki so tako objektivno kot subjektivno žaljive, ker predstavljajo negativno vrednostno sodbo o prvem tožniku in posegajo v njegovo osebno integriteto na način, ki je za prvega tožnika posebej boleč.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1 - 11. OZ člen 356, 356/1, 336, 336/1, 365, 369, 369/1, 369/3.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - zastaranje terjatve - judikatne terjatve
Zastaranje izterjevane terjatve je začelo teči naslednji dan po končanju predhodnega izvršilnega postopka in se pretrgalo z vložitvijo predloga za izvršbo v predmetni izvršilni zadevi.
začasna odredba - verjetnost - dokazni standard - poslovna skrivnost
Sodišče prve stopnje je zmotno sklepalo, da upnik ni uspel do standarda verjetnosti izkazati, da je dolžnik ravnal protipravno, ker je podatke nedovoljeno kopiral - kopiral na način, ki mu je bil s pogodbo o zaposlitvi in 74. členom službenega pravilnika izrecno prepovedan. Upnik v pritožbi pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje v tem delu dokazni standard postavilo previsoko. Zlasti tiste kršitve, ki se zgodijo z uporabo računalniške tehnologije, so v dokaznem smislu izredno težko dokazljive. Praktično nemogoče je od upnika zahtevati konkretne trditve in dokaze o tem, na kateri nosilec je dolžnik prenašal podatke. Takšna zahteva bi utegnila izjaloviti možnost doseči začasno varstvo pravice. Na kršitev pravice je možno z zadostno mero verjetnosti sklepati iz obstoja drugih okoliščin, ki vsaka zase ali skupaj zadoščajo za verjetnost, da je do zatrjevane kršitve dejansko prišlo.
Glede na to, da spornega stanovanja ne uporablja toženka, ampak tretja oseba, toženka ni pasivno legitimirana v tožbi za plačilo stroškov upravljanja in obratovanja stavbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSC00045544
ZZK-1 člen 68, 73, 73/2. SZ-1 člen 17, 17/1, 30, 30/3. SPZ člen 49, 49/1.
zaznamba vrstnega reda - pridobitev lastninske pravice - obvestilo o spremembi lastništva - obratovalni stroški in stroški upravljanja
Obveznost plačevanja stroškov stanovanja ni odvisna od vknjižbe lastninske pravice na nepremičnini. To izhaja iz prvega odstavka 17. člena SZ-1, po katerem mora vsak etažni lastnik, ki prenese lastninsko pravico s pravnim poslom, upravnika takoj, najkasneje pa v tridesetih dneh od dneva, ko ima pridobitelj pravico predlagati vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, obvestiti o spremembi lastninske pravice in iz tretjega odstavka 30. člena SZ-1, po katerem etažni lastnik ne odgovarja za stroške upravljanja, obratovanja in vzdrževanja, ki nastanejo po tem, ko je obvestil upravnika o spremembi lastninske pravice v skladu s prvim odstavkom 17. člena SZ-1.
Navedeno pomeni, da zakon obveznost plačila terjatev iz naslova upravljanja, obratovanja in vzdrževanja večstanovanjske stavbe v takšnem primeru veže na obvestilo upravniku o spremembi lastništva. In vse do obvestila upravnika o spremembi lastništva posameznega dela, odgovarja prvotni (etažni) lastnik,