Tožena stranka je odgovor na tožbo morala vložiti, saj z umikom tožbe še ni bila seznanjena. Sodišče prve stopnje je zato po prepričanju pritožbenega sodišča toženi stranki pravilno priznalo stroške v zvezi z odgovorom na dopolnitev tožbe.
invalidska pokojnina - I. kategorija invalidnosti - izpolnitev pogoja pokojninske dobe
Tožnica, rojena 10. 6. 1970, bi morala na dan nastanka I. kategorije invalidnosti 4. 7. 2014 imeti najmanj 8 let pokojninske dobe, kot ugotavlja sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka. Ker ima dokazanih le 5 let, 5 mesecev in 18 dni pokojninske dobe (ne 6 let in 6 mesecev, kot je bilo sicer zapisano v obrazložitvi sodbe Psp 26/2018, a hkrati pojasnjeno, da tudi to ne bi zadoščalo za priznanje pravice do invalidske pokojnine), je tožbeni zahtevek na podlagi 81. člena ZDSS-1 utemeljeno zavrnjen.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravnomočno razsojena stvar - pravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - delna pravnomočnost - zakonske zamudne obresti
V delu, v katerem je tožnik zahteval obresti od zneska 5.000,00 EUR, bi moralo sodišče prve stopnje tožbo zavreči, ker je v tem delu postal sklep o izvršbi pravnomočen. Sodba je zato v delu, v katerem so prisojene tožniku zakonske zamudne obresti od glavnice 5.000,00 EUR, obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker so zamudne obresti tožniku že prisojene s pravnomočnim delom sklepa o izvršbi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00045883
ZKP člen 149b, 149b/3. KZ-1 člen 175, 175/1, 175/3. URS člen 37.
komunikacijska zasebnost - varstvo tajnosti občil - pridobivanje podatkov - pridobitev IMEI številke - podatki o lastniku ali uporabniku komunikacijskega sredstva - kaznivo dejanje zlorabe prostitucije - izkoriščanje prostitucije
V času izdaje odredb za prikrite preiskovalne ukrepe v letu 2016 je tretji odstavek 149.b člena ZKP določal, da če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno oziroma da se pripravlja kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti in je za odkritje tega kaznivega dejanja ali storilca potrebno pridobiti podatke o lastniku ali uporabniku določenega komunikacijskega sredstva za elektronski komunikacijski promet, ki niso objavljeni v naročniških imenikih in o času, v katerem je tako sredstvo bilo oziroma je v uporabi, lahko policija od operaterja zahteva, da ji na njeno pisno zahtevo, tudi brez privolitve posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo, sporoči te podatke. Podatek o IMEI številki telefonskega aparata omogoča zgolj identifikacijo lastnika ali uporabnika določenega komunikacijskega sredstva. Zato pritožbeno sodišče pritrjuje, da IMEI številka telefonskega aparata ne sodi med t. i. varovane prometne podatke, ki so zaščiteni s 37. členom Ustave RS in 8. členom EKČP, za katere pridobitev je potrebna odredba sodišča. Sama IMEI številka namreč ne omogoča razkritja ne vsebine komunikacije, ne udeležencev komunikacije, ne drugih okoliščin komunikacijskega prometa. Zato ni mogoče pritrditi pritožbeni navedbi, da IMEI številka pove bistveno več kot SIM. Kot sicer pravilno izpostavlja pritožnik, se sodba ESČP Benedik proti Sloveniji nanaša na dinamični IP naslov, pri katerem ugotovitev imena in priimka naročnika terja od ponudnika internetnih storitev, da pregleda podatke naročnikov v povezavi s telekomunikacijskimi dogodki, kar pa presega pričakovano zasebnost uporabnikov interneta. Statični IP naslov, ki je primerljiv z IMEI številko telefonskega aparata, pa je napravi dodeljen trajno in za identifikacijo uporabnika le-tega ni potrebno pregledovanje podatkov o prometu oziroma komunikacijski dejavnosti, temveč operater pridobi podatek zgolj z vpogledom v svoje evidence.
nepodpisana pritožba - pritožba vložena po pooblaščencu - zavrženje pritožbe
Na pritožbi ni podpisa vlagatelja. V glavi je sicer navedeno ime pooblaščene odvetnice, sedež pisarne in telefon ter na zadnji strani firma predlagatelja in ime zakonitega zastopnika. Vendar nikjer ni podpisa.
URS člen 22. ZPP člen 12, 115, 285, 339, 339/2, 339/2-8, 365, 365-3. ZD člen 58, 162, 163, 164, 165, 207, 207/2, 207/3, 207/4.
sklep o dedovanju - dedna izjava - pravica do izjave stranke o odločilnih dejstvih - možnost uveljavljanja pravic v postopku - nujni dediči - nujni dedni delež - vsebina oporoke - darilo dediču - vračunanje daril v dedni delež - materialno procesno vodstvo v zapuščinskem postopku - načelo oficialnosti pri vodenju postopka - načelo pomoči prava nevešči stranki - preiskovalno načelo v zapuščinskem postopku in dispozitivna ravnanja strank - načelo kontradiktornosti v zapuščinskem postopku - načelo dispozitivnosti - preuranjen sklep - sklep presenečenja - razveljavitev sklepa - nepopolno in nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
Tudi v zapuščinskem postopku je uveljavljeno načelo kontradiktornosti. Sodišče mora strankam omogočiti, da se izrečejo o vseh pomembnih okoliščinah, zlasti o dednih izjavah drugih, ki se nanašajo na njihovo dedno pravico: bodisi na zapuščinski obravnavi bodisi z obvestilom o dedni izjavi. Čeprav sodišče vodi zapuščinski postopek po preiskovalnem načelu, pa brez strankine zahteve ne sme načenjati vprašanj, ki se nanašajo na pravice, ki jih prizadete osebe uveljavljajo le, če to same želijo. V določenih primerih je tudi v ZD uveljavljeno načelo dispozitivnosti - npr. pri uveljavljanju pravic nujnih dedičev in zahtev za vračunanje daril v dedni delež.
ZFPPIPP člen 399, 399/4-3, 406, 406/1-1. ZPP člen 212.
osebni stečaj - ugovor proti odpustu obveznosti - zakonske ovire za odpust obveznosti - prekomerno zadolževanje - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - trditveno in dokazno breme
Pritožnik neutemeljeno prvostopenjskemu sodišču očita, da njegovih navedb o prihodkih iz naslova opravljanja dejavnosti kot samostojnega podjetnika sploh ni preizkušalo, niti dolžnika na naroku ni poučilo, da mora za navedena dejstva ponuditi dokaze. Prvostopenjsko sodišče je dolžnika o možnosti izpodbijanja upnikovega ugovora in dolžnosti, da v zvezi z izpodbijanem ugovora predloži tudi dokaze, dolžnika poučilo že v pozivu, da se izreče o ugovoru proti odpustu obveznosti (PD 57). Nobene potrebe zato ni bilo, da bi sodišče ponovno na naroku dolžnika poučevalo o njegovi dolžnosti predložitve dokazov za njegove navedbe o višini mesečnih prihodkov v svojstvu samostojnega podjetnika. Nekritično do lastnih opustitev dolžnik v njihovo opravičilo očita sodišču nepreveritev njegovih navedb o zatrjevanih prihodkih po uradni dolžnosti z vpogledom na spletnih straneh AJPES-a, kakšne prihodke je imel kot samostojni podjetnik v zadnjih letih, ko je prevzemal obveznosti. Navedenih podatkov sodišče ni dolžno iskati po uradni dolžnosti, protispisna pa je tudi njegova pritožbena trditev, da se je sodišče na naroku za obravnavo ugovora dne 7. 10. 2020 zavezalo, da bo samo pridobilo podatke o prihodkih stečajnega dolžnika z vpogledom v AJPES. Kaj takega iz zapisnika naroka z dne 7. 10. 2020 (PD 61) ne izhaja.
pritožba zoper odločitev o stroških postopka - umik predloga za izvršbo - izpolnitev obveznosti
Ob smiselni uporabi določbe prvega odstavka 158. člena ZPP mora upnik povrniti dolžniku stroške izvršilnega postopka, razen če je predlog za izvršbo umaknil takoj, ko je dolžnik izpolnil svojo obveznost.
Pravni interes je predpostavka za vložitev vsake tožbe ter je ta podan, če tožnik zatrjuje, da je njegova pravica kršena ali ogrožena in če je verjetno, da mu bo, če bo tožbenemu zahtevku ugodeno, zagotovljena korist, ki je brez sodbe sodišča ne bi mogel ustvariti.
Pravni interes za predmetno tožbo tožnik utemeljuje z navedbo, da je zoper prvega toženca vložil tožbo za ugotovitev obstoja stvarne služnosti. To tožniku ne daje pravnega interesa za predmetno ničnostno in izbrisno tožbo, saj mu morebitna ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice druge toženke ter ponovna vknjižba lastninske pravice prvega toženca in zaznamba spora, ne bi prinesla nobene pravne koristi. Vknjižbe služnosti s tožbo na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe in izbrisno tožbo ne more doseči, zato nima pravnega interesa za takšno tožbo.
Ne drži pritožbeni očitek, da bi sodišče prve stopnje o zavrženju tožbe lahko odločilo zgolj ob predhodnem preizkusu tožbe in tožbe ne bi smelo vročati v odgovor. Po 275. členu ZPP namreč sodišče, kadar ni zadostne podlage za odločitev o kakšnem vprašanju, ki je nastalo med predhodnim preizkusom tožbe, počaka z odločitvijo o tem do prejema odgovora na tožbo. Torej že sam zakon dopušča možnost, da predsednik senata počaka z odločitvijo o morebitnem zavrženju tožbe do prejema odgovora na tožbo. Sodišče prve stopnje očitno zgolj na podlagi navedb tožnika v tožbi še ni imelo zadostne podlage, da bi odločilo o zavrženju, ampak je slednje storilo po prejemu odgovorov na tožbo.
Pred presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka mora sodišče ugotoviti, ali je tožba dopustna. Izpolnjene morajo biti procesne predpostavke, torej okoliščine, ki jih določa procesni predpis (ZPP) in ki morajo biti podane, da sodišče tožbo sploh sme vsebinsko obravnavati. Procesne predpostavke se med drugim nanašajo na sporni predmet, da že ne teče pravda o isti stvari, da o isti stvari ni že pravnomočno odločeno oziroma sklenjena sodna poravnava ter da obstaja pravni interes tožnika za tožbo tj. pravovarstveni interes. Če sodišče ugotovi, da procesne predpostavke niso izpolnjene, tožbo zavrže, ne da bi se spuščalo v vprašanje njene utemeljenosti.
Za vložitev ugotovitvene tožbe so v drugem odstavku 181. člena ZPP alternativno določene tri procesne predpostavke, med drugim pravni interes, ki se pri dajatveni in oblikovalni tožbi sicer predpostavlja oziroma domneva. Vendar je takšna domneva pravnega interesa izpodbojna. Tožnik v predmetni zadevi vlaga tožbeni zahtevek na ugotovitve ničnosti predmetne kupoprodajne pogodbe, ugotovitev neveljavnosti vknjižbe, vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja in ponovni vpis zaznambe spora. Tožba tožnika tako vsebuje ugotovitveni in dajatveni zahtevek in je po svoji vsebini ničnostna ter izbrisna tožba, ki jo ureja 243. člen ZZK-1. Čeprav je 243. člen ZZK-1 poseben predpis, po katerem tožniku za ugotovitveni zahtevek ni potrebno izkazovati posebnega interesa, če je postavljen skupaj z dajatvenim zahtevkom, pa slednje ne pomeni, da pravni interes za tožbo kot procesna predpostavka ni potreben. Ta mora biti vselej podan do glavnega predmeta spora. V primeru izbrisne tožbe se pravni interes torej domneva in ga ni treba posebej izkazovati, vendar pa je takšna domneva izpodbojna in v predmetni zadevi tudi izpodbita.
Cilj tožnika, ki ga zasleduje s predmetno pravdo je vpis priposestvovane stvarne služnosti v zemljiško knjigo. Tudi po presoji pritožbenega sodišča pa slednjega s predmetno tožbo na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe in izbrisno tožbo ne more doseči. Njegov pravni položaj se ne glede na izid pravde ne bo spremenil. Vpis stvarne služnosti v zemljiško knjigo lahko doseže na drug način.
preizkus terjatev v stečajnem postopku - prerekanje terjatev v stečajnem postopku - prerekanje terjatev v osebnem stečaju s strani dolžnika - rok za dolžnikov ugovor o prerekanju terjatev
Insolventni dolžnik, ki je fizična oseba in se zoper njega vodi postopek osebnega stečaja, ima v postopku zaradi insolventnosti položaj stranke in lahko prereka pravočasno prijavljeno terjatev upnika v tem postopku. Za insolventnega osebnega dolžnika se glede prerekanja terjatve smiselno uporabljajo določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) o ugovoru upnika o prerekanju terjatev (64. člen ZFPPIPP).
SPZ člen 175, 177, 177/1, 177a. ZFPPIPP člen 281, 282, 282/2, 298a, 298a/2.
stečajni postopek - terjatev zavarovana z zastavno pravico - neposestna zastavna pravica na premičninah - register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin - prijava zavarovane terjatve in ločitvene pravice - nepravočasna prijava terjatve - smiselna uporaba pravil
Upnik zavarovane terjatve mora v stečajnem postopku v roku za prijavo terjatev prijaviti terjatev in ločitveno pravico, četudi je njegova zastavna pravica, ki je podlaga ločitveni pravici, vpisana v register neposestnih zastavnih pravic.
stečajni postopek - soglasje k sklenitvi sodne poravnave - poravnava - negotovost pravnega položaja
Osebe, med katerimi je spor ali negotovost glede kakšnega pravnega razmerja, s pogodbo o poravnavi z vzajemnimi popustitvami prekinejo spor oziroma odpravijo negotovost in določijo svoje vzajemne pravice in obveznosti.
Negotovost je podana tudi, kadar je negotova uveljavitev neke pravice.
Pritožnica obstoj negotovosti vprašanja glede lastništva neutemeljeno spregleda. Neutemeljeno vztraja, da bi bilo treba tudi v konkretnem primeru pri unovčitvi nepremičnine upoštevati tržno, ne pa likvidacijsko vrednost.
Nedvomno bi to upraviteljica tudi upoštevala, če bi razpolagala s pravnomočno sodbo, da MO ni originarno pridobil lastninske pravice na sporni nepremičnini in bi jo potem lahko tudi prodala po tržni ceni zainteresiranim kupcem. Vendar s tako sodbo upraviteljica ne razpolaga.
ZPP člen 249.. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 15, 15/3, 37, 38, 38/1, 38/1-2, 45, 49, 49/1.
zmotna uporaba materialnega prava - nagrada in stroški izvedenca
Pritožba se utemeljeno ne strinja s tem, da je sodišče prve stopnje vsakemu od članov izvedenskega organa priznalo nagrado za pridobitev in proučevanje dodatne dokumentacije, saj je bil (lahko) zdravstveni karton tožnice pridobljen samo enkrat. Zaradi tega je izvedenski organ do nagrade po 2. točki prvega odstavka 38. člena Pravilnika v višini 102,00 EUR upravičen samo enkrat, ne pa dvakrat. Ker je v 3. točki prvega odstavka 37. člena Pravilnika zajeta nagrada za proučevanje dokumentacije v obsegu do 500 strani, je v nagradi za študij spisa po 37. členu Pravilnika za drugega člana izvedenskega organa že zajeta tudi nagrada za dokumentacijo, ki je del zdravstvenega kartona. Glede na navedeno je sodišče izvedenskemu organu neutemeljeno priznalo eno nagrado po 2. točki prvega odstavka 38. člena Pravilnika v višini 102,00 EUR vsakemu od članov, ne pa samo enemu.
začasna odredba - verjetnost - dokazni standard - poslovna skrivnost
Sodišče prve stopnje je zmotno sklepalo, da upnik ni uspel do standarda verjetnosti izkazati, da je dolžnik ravnal protipravno, ker je podatke nedovoljeno kopiral - kopiral na način, ki mu je bil s pogodbo o zaposlitvi in 74. členom službenega pravilnika izrecno prepovedan. Upnik v pritožbi pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje v tem delu dokazni standard postavilo previsoko. Zlasti tiste kršitve, ki se zgodijo z uporabo računalniške tehnologije, so v dokaznem smislu izredno težko dokazljive. Praktično nemogoče je od upnika zahtevati konkretne trditve in dokaze o tem, na kateri nosilec je dolžnik prenašal podatke. Takšna zahteva bi utegnila izjaloviti možnost doseči začasno varstvo pravice. Na kršitev pravice je možno z zadostno mero verjetnosti sklepati iz obstoja drugih okoliščin, ki vsaka zase ali skupaj zadoščajo za verjetnost, da je do zatrjevane kršitve dejansko prišlo.
ZDZdr člen 30, 30/1, 39, 39/1, 53. ZPP člen 350, 350/2. ZNP-1 člen 42.
duševno zdravje - duševne motnje - ogrožanje sebe in drugih - ogrožanje varnosti ljudi - ogrožanje življenja in zdravja - psihiatrično zdravljenje - oddelek pod posebnim nadzorom - brez privolitve osebe - zmožnost presoje realnosti - samomorilnost - potrebno zdravljenje - bolezenska stanja - uspešnost zdravljenja
Izkazano je torej, da pritožnik ogroža svoje življenje, obstaja pa tudi nevarnost, da bi ogrožal zdravje drugih, opisano ogrožanje pa je posledica pritožnikove duševne motnje, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovati svoje ravnanje, teh vzrokov in ogrožanja pa ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, kot le z zdravljenjem v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve, s tem, da je čas zadržanja pritožnika na oddelku pod posebnim nadzorom določen glede na pričakovano uspešnost zdravljenja, ko bo pritožnik sposoben samostojno sodelovati v milejših oblikah zdravljenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00045192
ZZK-1 člen 98, 100.a, 147, 148.. GZ člen 93, 94.. ZIN člen 30.. ZUP člen 224, 224/1, 224/1-3, 236, 236/2.
zaznamba prepovedi iz inšpekcijske odločbe v zemljiški knjigi - zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - izvršljiva inšpekcijska odločba - pravnomočnost oziroma dokončnost odločbe - stroga formalnost zemljiškoknjižnega postopka
Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo zaznambo izrečenega inšpekcijskega ukrepa in posebnih prepovedi. Ne v Gradbenem zakonu in tudi ne v določbah Zakona o inšpekcijskem nadzoru in Zakona o zemljiški knjigi ni podlage za zaključek, ki ga ponuja pritožba, da bi bila za vpis zaznambe prepovedi iz inšpekcijske odločbe v zemljiški knjigi potrebna dokončnost oz. pravnomočnost upravne odločbe. Zoper odločbo inšpektorja ima posameznik pritožbo, ki pa ne zadrži izvršitve (30. člen ZIN).
OZ člen 26, 26/1, 28, 28/1, 28/2, 29, 29/2, 29/3, 103.
sklenitev pogodbe - ponudba - sprejem ponudbe - rok za sprejem ponudbe - sklenitev prodajne pogodbe pod pogoji iz podane ponudbe
Upoštevaje ponudbo, ki izhaja iz predračuna, plačila v skupnem znesku 19.000,00 EUR ni mogoče obravnavati kot izjavo o sprejemu. S plačilom zneska 10.000,00 EUR in zneska 9.000,00 EUR niti z njuno vsoto tožeča stranka ni izpolnila ponudbenega pogoja, ki je določal, da ponudba šteje za sprejeto v primeru 20 % ponudbene vrednosti. Glede na ponudbeno vrednost predračuna 136.306,00 EUR, bi namreč tožeča stranka za potrditev naročila oziroma sprejem ponudbe morala plačati znesek 27.261,20 EUR (to predstavlja 20 % ponudbene vrednosti), in sicer do 17. 8. 2016. Ker sta bila tako višina nakazanega zneska kot tudi datum plačila izvršena mimo ponudbenih pogojev, katerih izpolnitev bi lahko predstavljala sprejem ponudbe, pa v konkretnem primeru pogodba (s sestavinami, ki izhajajo iz predračuna) med pravdnima strankama ni bila sklenjena.
ZFPPIPP člen 48, 295, 295-6, 321, 321/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
stečajni postopek - načrt poteka stečajnega postopka - načelo hitrosti stečajnega postopka - unovčenje stečajne mase - rok za izvedbo
Sodišče določi načrt poteka stečajnega postopka zato, da lahko spremlja potek unovčevanja stečajne mase.
Sodišče prve stopnje sicer v razlogih izpodbijanega sklepa ni podrobneje pojasnilo, kolikokrat je v tem stečajnem postopku spremenilo načrt poteka stečajnega postopka in zaradi katerih razlogov, ne glede na navedeno pa je iz obrazložitve jasno, da sodišče prve stopnje upraviteljici nalaga, da do 30. 6. 2021 konča postopke v zvezi z unovčenjem unovčljivega premoženja oziroma poda ustrezne predloge glede prenosa premoženja, ki ga do sedaj ni bilo mogoče unovčiti, ter izvede v istem roku tudi vsa dejanja, ki so potrebna za rešitev spornih razmerij, tudi s sklenitvijo poravnav. Pri tem je izrecno izpostavilo, da stečajnega postopka ni mogoče zaključiti brez spremembe načrta poteka stečajnega postopka, ker se mora do roka, ki ga je sodišče določilo v tem sklepu, še unovčiti stečajna masa. To pa pomeni, da bo sodišče prve stopnje potek unovčitve stečajne mase, ki jo je treba še unovčiti, spremljalo in tudi ustrezno nadziralo, zato drugačne pritožbene trditve, ki se nanašajo na unovčenje stečajne mase, niso utemeljene.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSC00045544
ZZK-1 člen 68, 73, 73/2. SZ-1 člen 17, 17/1, 30, 30/3. SPZ člen 49, 49/1.
zaznamba vrstnega reda - pridobitev lastninske pravice - obvestilo o spremembi lastništva - obratovalni stroški in stroški upravljanja
Obveznost plačevanja stroškov stanovanja ni odvisna od vknjižbe lastninske pravice na nepremičnini. To izhaja iz prvega odstavka 17. člena SZ-1, po katerem mora vsak etažni lastnik, ki prenese lastninsko pravico s pravnim poslom, upravnika takoj, najkasneje pa v tridesetih dneh od dneva, ko ima pridobitelj pravico predlagati vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, obvestiti o spremembi lastninske pravice in iz tretjega odstavka 30. člena SZ-1, po katerem etažni lastnik ne odgovarja za stroške upravljanja, obratovanja in vzdrževanja, ki nastanejo po tem, ko je obvestil upravnika o spremembi lastninske pravice v skladu s prvim odstavkom 17. člena SZ-1.
Navedeno pomeni, da zakon obveznost plačila terjatev iz naslova upravljanja, obratovanja in vzdrževanja večstanovanjske stavbe v takšnem primeru veže na obvestilo upravniku o spremembi lastništva. In vse do obvestila upravnika o spremembi lastništva posameznega dela, odgovarja prvotni (etažni) lastnik,