IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00045634
ZNP člen 123, 123/2. ZIZ člen 167. ZNP-1 člen 156, 156/3.
postopek za delitev stvari v solastnini - delitev s prodajo - prodaja stvari - postopek prodaje - zaznamba pravnega dejstva - zaznamba izvršbe v zemljiški knjigi - prodaja nepremičnine - uporaba znp - uporaba določb ziz
Sodišče opravi prodajo stvari po določbah ZNP, če to predlagajo solastniki v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa po 123. členu ZNP. Solastnik, ki predlaga prodajo in predlaga zaznambo prodaje v zemljiški knjigi, to lahko predlaga tudi po ZNP, ki je veljal pred ZNP-1. Gre sicer za postopek po ZNP, vendar se smiselno uporabijo določbe ZIZ, tudi določba 167. člena ZIZ.
ZPP člen 285, 286, 286/1, 286/2, 286a, 286a/4, 286a/5, 286a/6, 339, 339/2-8. URS člen 22.
gradbena dela - sistem prekluzij - pravočasnost pripravljalne vloge - neupoštevanje vloge - prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov - prekluzija pred prvim narokom za glavno obravnavo - opozorilo na posledice - pravica do meritorne odločitve - procesno gradivo - hitrost in ekonomičnost postopka - materialno procesno vodstvo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave stranke
Ustavno-sodna praksa je razmerje med 286. in 286.a členom ZPP že obravnavala in ga tudi pojasnila. Da poseg v pravico stranke glede navajanja novih dejstev in dokazov s sistemom prekluzij ni nujno nedopusten, in da ne gre za prekomeren poseg v pravico do izjavljanja po 22. členu Ustave, je odločilo že Ustavno sodišče RS v odločbi Up-2443/08 z dne 7. 10. 2009
Odgovornost zakonodajalca, pa tudi sodišča je, da v vsakem konkretnem primeru najde pravo ravnovesje med zagotovitvijo koncentracije in pospešitve postopka na eni strani ter težnjo po zagotavljanju materialno pravilne sodbe na drugi.
Nespoštovanje roka za predložitev vloge ima lahko za posledico njeno neupoštevanje (tudi na prvem naroku za glavno obravnavo) le ob predpostavki, da je stranka na to posledico predhodno opozorjena, kar smiselno izhaja tudi iz primerjave drugega odstavka 286. člena ZPP in šestega odstavka 286.a člena ZPP.
Celoten sistem prekluzij, tj. omejitve vlaganja pripravljalnih vlog bodisi na podlagi poziva sodišča bodisi brez njega, se po ZPP nanaša na fazo postopka po vložitvi tožbe in odgovora na tožbo. To pa je položaj, ko sta obe pravdni stranki v bistvenem že navedli vsa pravno relevantna dejstva in predlagali ustrezne dokaze.
Iz četrtega odstavka 286.a člena ZPP izhaja, da se dopustnost oz. omejitev vlaganja pripravljalnih vlog brez poziva nanaša celo na fazo postopka po pripravljalnem naroku, iz česar je mogoče sklepati, da so (tudi v primeru, ko se pripravljalni narok opravi hkrati z glavno obravnavo) mišljene situacije, ko je dejansko stanje med strankama v zadostni meri razjasnjeno in predstavljeno sodišču in ko sta se stranki tudi o nasprotnih trditvah in dokazih druge stranke že imeli priložnost izjaviti.
Na način iz četrtega in petega odstavka 286.a člena (z vlogami brez poziva) se naj ne bi zbiralo osnovno procesno gradivo, potrebno za vsebinsko presojo spora na glavni obravnavi.
Sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru ni ravnalo pravilno, saj pred razpisom naroka ni opravilo materialnoprocesnega vodstva in je povsem pasivno sprejemalo ravnanja oziroma opustitve tožene stranke v tem postopku. Z ozirom na to, da se tožena stranka ni odzvala na dopolnitev tožbe (predlog za izvršbo ne vsebuje vseh elementov, ki jih za tožbo zahteva 180. člen ZPP), je bilo prvostopnemu sodišču že ob razpisu naroka za glavno obravnavo znano, da uresničitve obeh načel (izdaje materialno pravilne sodbe in koncentracije postopka) ne bo mogoče doseči zaradi pomanjkljivega procesnega gradiva.
poprava krivic - pravica do starostne pokojnine - (ne)izpolnjevanje pogojev
Določilo četrtega odstavka 27. člena ZPIZ-2 določa, da pridobi pravico do starostne pokojnine zavarovanec, ki je dopolnil 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa, česar pa tožeča stranka ob vložitvi zahteve s starostjo 58 let in 9 mesecev starosti ni izpolnjevala, niti ni izpolnjevala pogoja starosti po prehodnih določbah ZPIZ-2.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - odškodnina zaradi smrti bližnjega - trajnejša življenjska skupnost bratov in sester - izvajanje dokazov v ponovljenem postopku - odmera denarne odškodnine - preizkus pravilnosti dokazne ocene - ugotavljanje obsega škode
Dokazna ocena, na katero je sodišče prve stopnje oprlo svojo presojo, da je med tožnico in njeno pokojno sestro obstajala trajnejša življenjska skupnost, je celovita, razumna in prepričljiva, enako velja glede obstoja duševnih bolečin zaradi smrti sestre.
nepodpisana pritožba - pritožba vložena po pooblaščencu - zavrženje pritožbe
Na pritožbi ni podpisa vlagatelja. V glavi je sicer navedeno ime pooblaščene odvetnice, sedež pisarne in telefon ter na zadnji strani firma predlagatelja in ime zakonitega zastopnika. Vendar nikjer ni podpisa.
Drugi dolžnik izpodbija dokazni pomen javne listine v skladu s četrtim odstavkom 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki jo ima obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi v spisu.
Vendar dolžnik za pritožbene navedbe ni predlagal nobenega dokaza.
URS člen 8, 26, 27, 31.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.. ZPIZ-1 člen 19.. ZPIZ-2 člen 6, 6/1, 6/2, 16.. ZMEPIZ-1 člen 22, 45.. ZPIZ-2B člen 37.. BMKSZ-A člen 4, 7, 8, 8/2, 9, 10, 10/1.
lastnost zavarovanca iz naslova družbeništva in poslovodenja zasebne družbe - izvzem iz obveznega zavarovanja - meddržavni sporazum
Izvzem iz obveznega socialnega zavarovanja je torej mogoč le ob uporabi določb iz II. dela BMKSZ, ki pa za družbenike gospodarskih družb, ki so hkrati poslovodne osebe sploh ni predviden. Izhajajoč iz navedenega je s prvostopenjsko sodbo pravilno presojeno, da ima pritožnik na temelju 16. člena ZPIZ-2 od 18. 12. 2017 dalje (pa vse do 19. 11. 2018, ko je bil kot direktor izbrisan iz registra), lastnost zavarovanca.
Nenazadnje tožnik dejanskega stanu iz 2. odstavka 8. člena BMKSZ, da bi v Makedoniji opravljal enako dejavnost, kot v R Sloveniji ni zatrjeval, kaj šele dokazoval. Če je bil v Makedoniji zavarovan na temelju odvetništva, ni bil zavarovan na isti podlagi, ko je v Sloveniji ex lege vključen v zavarovanje iz naslova družbeništva gospodarske družbe ter sočasnega poslovodenja d. o. o. Iz listin sodnega ali upravnega spisa ne izhaja, da bi pritožnik sploh poskušal sprožiti postopek o izvzetju iz zavarovanja po BMKSZ.
ZIZ člen 44, 44/3. OZ člen 336, 336/1, 356, 356/1, 365, 366, 366/1.
zastaranje - ugovor zastaranja - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - pretrganje zastaranja
Upnikova terjatev izhaja iz pravnomočne sodne odločbe, zato zanjo velja desetletni zastaralni rok. Zastaranje začne teči naslednji dan po pravnomočnosti sodne odločbe, tek zastaralnega roka pa se pretrga z uveljavljanjem terjatve pred sodiščem ali drugim pristojnim organom. Vendar pa zaradi posebne narave sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki je kombinirani postopek izdaje plačilnega naloga in hkratne dovolitve izvršbe,zastaranje v takem primeru ne začne teči (že) takoj po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, temveč tedaj, ko je izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine pravnomočno končan.
neposredno izvršljiv notarski zapis - izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - zapadlost terjatve - opredelitev datuma zapadlosti terjatve
Prvi odstavek 20.a člena ZIZ določa dva pogoja za izvršljivost notarskega zapisa. Dolžnik mora v njem soglašati z njegovo neposredno izvršljivostjo (prvi pogoj) in terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, mora biti zapadla (drugi pogoj).
Po drugem odstavku 20.a člena ZIZ se zapadlost terjatve dokazuje z notarskim zapisom, javno listino ali po zakonu overjeno listino. Če zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, notar stranke opozori, da za dokaz zapadlosti terjatve zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku (tretji odstavek 20.a člena ZIZ).
Ker zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, je za presojo, katera (pravna) dejstva povzročijo zapadlost terjatve, potrebno uporabiti pravila obligacijskega prava.
ustavitev pravdnega postopka - pravni interes tožeče stranke za pritožbo - pravni interes za pritožbo - prijava terjatve v stečajnem postopku - v stečaju priznana terjatev
Priznana terjatev ima enak učinek kot pravnomočna sodba. Tega sicer ne določa noben predpis, smiselno pa to izhaja iz določila osmega odstavka 301. člena ZFPPIPP. Po tem določilu takrat, kadar je vtoževana terjatev v stečajnem postopku priznana, preneha upnikova pravna korist za vodenje pravde o tej terjatvi.
Ker je stečajni upravitelj vtoževano terjatev v celoti priznal, pritožnica za izid pravde nima pravnega interesa, pa tudi za pritožbo proti kakršni koli prvostopenjski odločitvi ne, saj s pritožbo ne more doseči boljše odločitve.
invalidska pokojnina - I. kategorija invalidnosti - izpolnitev pogoja pokojninske dobe
Tožnica, rojena 10. 6. 1970, bi morala na dan nastanka I. kategorije invalidnosti 4. 7. 2014 imeti najmanj 8 let pokojninske dobe, kot ugotavlja sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka. Ker ima dokazanih le 5 let, 5 mesecev in 18 dni pokojninske dobe (ne 6 let in 6 mesecev, kot je bilo sicer zapisano v obrazložitvi sodbe Psp 26/2018, a hkrati pojasnjeno, da tudi to ne bi zadoščalo za priznanje pravice do invalidske pokojnine), je tožbeni zahtevek na podlagi 81. člena ZDSS-1 utemeljeno zavrnjen.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravnomočno razsojena stvar - pravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - delna pravnomočnost - zakonske zamudne obresti
V delu, v katerem je tožnik zahteval obresti od zneska 5.000,00 EUR, bi moralo sodišče prve stopnje tožbo zavreči, ker je v tem delu postal sklep o izvršbi pravnomočen. Sodba je zato v delu, v katerem so prisojene tožniku zakonske zamudne obresti od glavnice 5.000,00 EUR, obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker so zamudne obresti tožniku že prisojene s pravnomočnim delom sklepa o izvršbi.
Sodišče prve stopnje je torej ugovor tožene stranke pravilno zavrnilo kot pavšalen, ker tožena stranka že pravno relevantnih dejstev v zvezi z zatrjevano napako nabavljenega blaga ni podala. Manjkajoče trditvene podlage ni mogoče nadomestiti z dokazi. Stališče pritožnice, da njen ugovor ni bil pavšalen, ker je k ugovoru priložila dokaze, se tako izkaže za neutemeljen.
ZFPPIPP člen 399, 399/4-3, 406, 406/1-1. ZPP člen 212.
osebni stečaj - ugovor proti odpustu obveznosti - zakonske ovire za odpust obveznosti - prekomerno zadolževanje - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - trditveno in dokazno breme
Pritožnik neutemeljeno prvostopenjskemu sodišču očita, da njegovih navedb o prihodkih iz naslova opravljanja dejavnosti kot samostojnega podjetnika sploh ni preizkušalo, niti dolžnika na naroku ni poučilo, da mora za navedena dejstva ponuditi dokaze. Prvostopenjsko sodišče je dolžnika o možnosti izpodbijanja upnikovega ugovora in dolžnosti, da v zvezi z izpodbijanem ugovora predloži tudi dokaze, dolžnika poučilo že v pozivu, da se izreče o ugovoru proti odpustu obveznosti (PD 57). Nobene potrebe zato ni bilo, da bi sodišče ponovno na naroku dolžnika poučevalo o njegovi dolžnosti predložitve dokazov za njegove navedbe o višini mesečnih prihodkov v svojstvu samostojnega podjetnika. Nekritično do lastnih opustitev dolžnik v njihovo opravičilo očita sodišču nepreveritev njegovih navedb o zatrjevanih prihodkih po uradni dolžnosti z vpogledom na spletnih straneh AJPES-a, kakšne prihodke je imel kot samostojni podjetnik v zadnjih letih, ko je prevzemal obveznosti. Navedenih podatkov sodišče ni dolžno iskati po uradni dolžnosti, protispisna pa je tudi njegova pritožbena trditev, da se je sodišče na naroku za obravnavo ugovora dne 7. 10. 2020 zavezalo, da bo samo pridobilo podatke o prihodkih stečajnega dolžnika z vpogledom v AJPES. Kaj takega iz zapisnika naroka z dne 7. 10. 2020 (PD 61) ne izhaja.
ugovor se šteje za umaknjen - neplačilo sodne takse
Kot izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje in jim dolžnik ni nasprotoval, ni plačal sodne takse v roku, ki mu ga je v plačilnem nalogu določilo sodišče.
Tožena stranka je odgovor na tožbo morala vložiti, saj z umikom tožbe še ni bila seznanjena. Sodišče prve stopnje je zato po prepričanju pritožbenega sodišča toženi stranki pravilno priznalo stroške v zvezi z odgovorom na dopolnitev tožbe.
odškodninska odgovornost države RS - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odgovornost države za delo stečajnega upravitelja - odškodninska odgovornost države za protipravna ravnanja nosilcev javnih pooblastil - odškodninska odgovornost nosilca javnih pooblastil - kaznivo dejanje zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic
Ob logični in smiselni razlagi 26. člena Ustave RS in ob upoštevanju 148. člena OZ izhaja kvečjemu, da država (objektivno) odgovarja za ravnanja državnih organov, da lokalna skupnost odgovarja za ravnanja organov lokalne skupnosti in nosilec javnih pooblastil za svoja ravnanja. Pravilen je zato zaključek prvostopnega sodišča, da bi država na podlagi splošnih pravil o odškodninski odgovornosti lahko odgovarjala le za lastno ravnanje v zvezi s stečajnimi upravitelji, to je za izbiro stečajnega upravitelja in za pomanjkljiv nadzor nad njegovim delom (bodisi s strani sodišča bodisi s strani upravnega organa).
ZDZdr člen 32, 39, 64, 64/2. DZ člen 245. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom - omejitev prisotnosti pri izvajanju dokazov - skrbnik - možnost sodelovanja v postopku - zaslišanje preko videokonference - zaslišanje preko telefonske povezave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Čeprav je sodišče predstavnico pritožnika zaslišalo po telefonu, pa v ostalem v postopku očitno ni mogla sodelovati. Zato je treba pritrditi pritožbenemu očitku o storjeni bistveni kršitvi določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1.