ZPP člen 285, 286, 286/1, 286/2, 286a, 286a/4, 286a/5, 286a/6, 339, 339/2-8. URS člen 22.
gradbena dela - sistem prekluzij - pravočasnost pripravljalne vloge - neupoštevanje vloge - prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov - prekluzija pred prvim narokom za glavno obravnavo - opozorilo na posledice - pravica do meritorne odločitve - procesno gradivo - hitrost in ekonomičnost postopka - materialno procesno vodstvo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave stranke
Ustavno-sodna praksa je razmerje med 286. in 286.a členom ZPP že obravnavala in ga tudi pojasnila. Da poseg v pravico stranke glede navajanja novih dejstev in dokazov s sistemom prekluzij ni nujno nedopusten, in da ne gre za prekomeren poseg v pravico do izjavljanja po 22. členu Ustave, je odločilo že Ustavno sodišče RS v odločbi Up-2443/08 z dne 7. 10. 2009
Odgovornost zakonodajalca, pa tudi sodišča je, da v vsakem konkretnem primeru najde pravo ravnovesje med zagotovitvijo koncentracije in pospešitve postopka na eni strani ter težnjo po zagotavljanju materialno pravilne sodbe na drugi.
Nespoštovanje roka za predložitev vloge ima lahko za posledico njeno neupoštevanje (tudi na prvem naroku za glavno obravnavo) le ob predpostavki, da je stranka na to posledico predhodno opozorjena, kar smiselno izhaja tudi iz primerjave drugega odstavka 286. člena ZPP in šestega odstavka 286.a člena ZPP.
Celoten sistem prekluzij, tj. omejitve vlaganja pripravljalnih vlog bodisi na podlagi poziva sodišča bodisi brez njega, se po ZPP nanaša na fazo postopka po vložitvi tožbe in odgovora na tožbo. To pa je položaj, ko sta obe pravdni stranki v bistvenem že navedli vsa pravno relevantna dejstva in predlagali ustrezne dokaze.
Iz četrtega odstavka 286.a člena ZPP izhaja, da se dopustnost oz. omejitev vlaganja pripravljalnih vlog brez poziva nanaša celo na fazo postopka po pripravljalnem naroku, iz česar je mogoče sklepati, da so (tudi v primeru, ko se pripravljalni narok opravi hkrati z glavno obravnavo) mišljene situacije, ko je dejansko stanje med strankama v zadostni meri razjasnjeno in predstavljeno sodišču in ko sta se stranki tudi o nasprotnih trditvah in dokazih druge stranke že imeli priložnost izjaviti.
Na način iz četrtega in petega odstavka 286.a člena (z vlogami brez poziva) se naj ne bi zbiralo osnovno procesno gradivo, potrebno za vsebinsko presojo spora na glavni obravnavi.
Sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru ni ravnalo pravilno, saj pred razpisom naroka ni opravilo materialnoprocesnega vodstva in je povsem pasivno sprejemalo ravnanja oziroma opustitve tožene stranke v tem postopku. Z ozirom na to, da se tožena stranka ni odzvala na dopolnitev tožbe (predlog za izvršbo ne vsebuje vseh elementov, ki jih za tožbo zahteva 180. člen ZPP), je bilo prvostopnemu sodišču že ob razpisu naroka za glavno obravnavo znano, da uresničitve obeh načel (izdaje materialno pravilne sodbe in koncentracije postopka) ne bo mogoče doseči zaradi pomanjkljivega procesnega gradiva.
IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00045634
ZNP člen 123, 123/2. ZIZ člen 167. ZNP-1 člen 156, 156/3.
postopek za delitev stvari v solastnini - delitev s prodajo - prodaja stvari - postopek prodaje - zaznamba pravnega dejstva - zaznamba izvršbe v zemljiški knjigi - prodaja nepremičnine - uporaba znp - uporaba določb ziz
Sodišče opravi prodajo stvari po določbah ZNP, če to predlagajo solastniki v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa po 123. členu ZNP. Solastnik, ki predlaga prodajo in predlaga zaznambo prodaje v zemljiški knjigi, to lahko predlaga tudi po ZNP, ki je veljal pred ZNP-1. Gre sicer za postopek po ZNP, vendar se smiselno uporabijo določbe ZIZ, tudi določba 167. člena ZIZ.
Pravni interes je predpostavka za vložitev vsake tožbe ter je ta podan, če tožnik zatrjuje, da je njegova pravica kršena ali ogrožena in če je verjetno, da mu bo, če bo tožbenemu zahtevku ugodeno, zagotovljena korist, ki je brez sodbe sodišča ne bi mogel ustvariti.
Pravni interes za predmetno tožbo tožnik utemeljuje z navedbo, da je zoper prvega toženca vložil tožbo za ugotovitev obstoja stvarne služnosti. To tožniku ne daje pravnega interesa za predmetno ničnostno in izbrisno tožbo, saj mu morebitna ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice druge toženke ter ponovna vknjižba lastninske pravice prvega toženca in zaznamba spora, ne bi prinesla nobene pravne koristi. Vknjižbe služnosti s tožbo na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe in izbrisno tožbo ne more doseči, zato nima pravnega interesa za takšno tožbo.
Ne drži pritožbeni očitek, da bi sodišče prve stopnje o zavrženju tožbe lahko odločilo zgolj ob predhodnem preizkusu tožbe in tožbe ne bi smelo vročati v odgovor. Po 275. členu ZPP namreč sodišče, kadar ni zadostne podlage za odločitev o kakšnem vprašanju, ki je nastalo med predhodnim preizkusom tožbe, počaka z odločitvijo o tem do prejema odgovora na tožbo. Torej že sam zakon dopušča možnost, da predsednik senata počaka z odločitvijo o morebitnem zavrženju tožbe do prejema odgovora na tožbo. Sodišče prve stopnje očitno zgolj na podlagi navedb tožnika v tožbi še ni imelo zadostne podlage, da bi odločilo o zavrženju, ampak je slednje storilo po prejemu odgovorov na tožbo.
Pred presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka mora sodišče ugotoviti, ali je tožba dopustna. Izpolnjene morajo biti procesne predpostavke, torej okoliščine, ki jih določa procesni predpis (ZPP) in ki morajo biti podane, da sodišče tožbo sploh sme vsebinsko obravnavati. Procesne predpostavke se med drugim nanašajo na sporni predmet, da že ne teče pravda o isti stvari, da o isti stvari ni že pravnomočno odločeno oziroma sklenjena sodna poravnava ter da obstaja pravni interes tožnika za tožbo tj. pravovarstveni interes. Če sodišče ugotovi, da procesne predpostavke niso izpolnjene, tožbo zavrže, ne da bi se spuščalo v vprašanje njene utemeljenosti.
Za vložitev ugotovitvene tožbe so v drugem odstavku 181. člena ZPP alternativno določene tri procesne predpostavke, med drugim pravni interes, ki se pri dajatveni in oblikovalni tožbi sicer predpostavlja oziroma domneva. Vendar je takšna domneva pravnega interesa izpodbojna. Tožnik v predmetni zadevi vlaga tožbeni zahtevek na ugotovitve ničnosti predmetne kupoprodajne pogodbe, ugotovitev neveljavnosti vknjižbe, vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja in ponovni vpis zaznambe spora. Tožba tožnika tako vsebuje ugotovitveni in dajatveni zahtevek in je po svoji vsebini ničnostna ter izbrisna tožba, ki jo ureja 243. člen ZZK-1. Čeprav je 243. člen ZZK-1 poseben predpis, po katerem tožniku za ugotovitveni zahtevek ni potrebno izkazovati posebnega interesa, če je postavljen skupaj z dajatvenim zahtevkom, pa slednje ne pomeni, da pravni interes za tožbo kot procesna predpostavka ni potreben. Ta mora biti vselej podan do glavnega predmeta spora. V primeru izbrisne tožbe se pravni interes torej domneva in ga ni treba posebej izkazovati, vendar pa je takšna domneva izpodbojna in v predmetni zadevi tudi izpodbita.
Cilj tožnika, ki ga zasleduje s predmetno pravdo je vpis priposestvovane stvarne služnosti v zemljiško knjigo. Tudi po presoji pritožbenega sodišča pa slednjega s predmetno tožbo na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe in izbrisno tožbo ne more doseči. Njegov pravni položaj se ne glede na izid pravde ne bo spremenil. Vpis stvarne služnosti v zemljiško knjigo lahko doseže na drug način.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00046205
ZPIZ-2 člen 4, 4/1, 111, 111/6.. OZ člen 184.. URS člen 14, 14/2.. ZUP člen 50, 50/1, 108, 108/1, 153, 153/1, 153/1-1.
smrt zavarovanca - odmera starostne pokojnine - aktivna legitimacija dediča
V sporni zadevi je zavarovanec vložil zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine in v času vodenja upravnega postopka umrl. Tudi v tem primeru je potrebno dedičem omogočiti, da lahko vstopijo v postopek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00045192
ZZK-1 člen 98, 100.a, 147, 148.. GZ člen 93, 94.. ZIN člen 30.. ZUP člen 224, 224/1, 224/1-3, 236, 236/2.
zaznamba prepovedi iz inšpekcijske odločbe v zemljiški knjigi - zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - izvršljiva inšpekcijska odločba - pravnomočnost oziroma dokončnost odločbe - stroga formalnost zemljiškoknjižnega postopka
Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo zaznambo izrečenega inšpekcijskega ukrepa in posebnih prepovedi. Ne v Gradbenem zakonu in tudi ne v določbah Zakona o inšpekcijskem nadzoru in Zakona o zemljiški knjigi ni podlage za zaključek, ki ga ponuja pritožba, da bi bila za vpis zaznambe prepovedi iz inšpekcijske odločbe v zemljiški knjigi potrebna dokončnost oz. pravnomočnost upravne odločbe. Zoper odločbo inšpektorja ima posameznik pritožbo, ki pa ne zadrži izvršitve (30. člen ZIN).
ZPP člen 249.. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 15, 15/3, 37, 38, 38/1, 38/1-2, 45, 49, 49/1.
zmotna uporaba materialnega prava - nagrada in stroški izvedenca
Pritožba se utemeljeno ne strinja s tem, da je sodišče prve stopnje vsakemu od članov izvedenskega organa priznalo nagrado za pridobitev in proučevanje dodatne dokumentacije, saj je bil (lahko) zdravstveni karton tožnice pridobljen samo enkrat. Zaradi tega je izvedenski organ do nagrade po 2. točki prvega odstavka 38. člena Pravilnika v višini 102,00 EUR upravičen samo enkrat, ne pa dvakrat. Ker je v 3. točki prvega odstavka 37. člena Pravilnika zajeta nagrada za proučevanje dokumentacije v obsegu do 500 strani, je v nagradi za študij spisa po 37. členu Pravilnika za drugega člana izvedenskega organa že zajeta tudi nagrada za dokumentacijo, ki je del zdravstvenega kartona. Glede na navedeno je sodišče izvedenskemu organu neutemeljeno priznalo eno nagrado po 2. točki prvega odstavka 38. člena Pravilnika v višini 102,00 EUR vsakemu od članov, ne pa samo enemu.
Drugi dolžnik izpodbija dokazni pomen javne listine v skladu s četrtim odstavkom 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki jo ima obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi v spisu.
Vendar dolžnik za pritožbene navedbe ni predlagal nobenega dokaza.
URS člen 8, 26, 27, 31.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.. ZPIZ-1 člen 19.. ZPIZ-2 člen 6, 6/1, 6/2, 16.. ZMEPIZ-1 člen 22, 45.. ZPIZ-2B člen 37.. BMKSZ-A člen 4, 7, 8, 8/2, 9, 10, 10/1.
lastnost zavarovanca iz naslova družbeništva in poslovodenja zasebne družbe - izvzem iz obveznega zavarovanja - meddržavni sporazum
Izvzem iz obveznega socialnega zavarovanja je torej mogoč le ob uporabi določb iz II. dela BMKSZ, ki pa za družbenike gospodarskih družb, ki so hkrati poslovodne osebe sploh ni predviden. Izhajajoč iz navedenega je s prvostopenjsko sodbo pravilno presojeno, da ima pritožnik na temelju 16. člena ZPIZ-2 od 18. 12. 2017 dalje (pa vse do 19. 11. 2018, ko je bil kot direktor izbrisan iz registra), lastnost zavarovanca.
Nenazadnje tožnik dejanskega stanu iz 2. odstavka 8. člena BMKSZ, da bi v Makedoniji opravljal enako dejavnost, kot v R Sloveniji ni zatrjeval, kaj šele dokazoval. Če je bil v Makedoniji zavarovan na temelju odvetništva, ni bil zavarovan na isti podlagi, ko je v Sloveniji ex lege vključen v zavarovanje iz naslova družbeništva gospodarske družbe ter sočasnega poslovodenja d. o. o. Iz listin sodnega ali upravnega spisa ne izhaja, da bi pritožnik sploh poskušal sprožiti postopek o izvzetju iz zavarovanja po BMKSZ.
ZIZ člen 44, 44/3. OZ člen 336, 336/1, 356, 356/1, 365, 366, 366/1.
zastaranje - ugovor zastaranja - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - pretrganje zastaranja
Upnikova terjatev izhaja iz pravnomočne sodne odločbe, zato zanjo velja desetletni zastaralni rok. Zastaranje začne teči naslednji dan po pravnomočnosti sodne odločbe, tek zastaralnega roka pa se pretrga z uveljavljanjem terjatve pred sodiščem ali drugim pristojnim organom. Vendar pa zaradi posebne narave sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki je kombinirani postopek izdaje plačilnega naloga in hkratne dovolitve izvršbe,zastaranje v takem primeru ne začne teči (že) takoj po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, temveč tedaj, ko je izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine pravnomočno končan.
neposredno izvršljiv notarski zapis - izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - zapadlost terjatve - opredelitev datuma zapadlosti terjatve
Prvi odstavek 20.a člena ZIZ določa dva pogoja za izvršljivost notarskega zapisa. Dolžnik mora v njem soglašati z njegovo neposredno izvršljivostjo (prvi pogoj) in terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, mora biti zapadla (drugi pogoj).
Po drugem odstavku 20.a člena ZIZ se zapadlost terjatve dokazuje z notarskim zapisom, javno listino ali po zakonu overjeno listino. Če zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, notar stranke opozori, da za dokaz zapadlosti terjatve zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku (tretji odstavek 20.a člena ZIZ).
Ker zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, je za presojo, katera (pravna) dejstva povzročijo zapadlost terjatve, potrebno uporabiti pravila obligacijskega prava.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1 - 11. OZ člen 356, 356/1, 336, 336/1, 365, 369, 369/1, 369/3.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - zastaranje terjatve - judikatne terjatve
Zastaranje izterjevane terjatve je začelo teči naslednji dan po končanju predhodnega izvršilnega postopka in se pretrgalo z vložitvijo predloga za izvršbo v predmetni izvršilni zadevi.
začasna odredba - verjetnost - dokazni standard - poslovna skrivnost
Sodišče prve stopnje je zmotno sklepalo, da upnik ni uspel do standarda verjetnosti izkazati, da je dolžnik ravnal protipravno, ker je podatke nedovoljeno kopiral - kopiral na način, ki mu je bil s pogodbo o zaposlitvi in 74. členom službenega pravilnika izrecno prepovedan. Upnik v pritožbi pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje v tem delu dokazni standard postavilo previsoko. Zlasti tiste kršitve, ki se zgodijo z uporabo računalniške tehnologije, so v dokaznem smislu izredno težko dokazljive. Praktično nemogoče je od upnika zahtevati konkretne trditve in dokaze o tem, na kateri nosilec je dolžnik prenašal podatke. Takšna zahteva bi utegnila izjaloviti možnost doseči začasno varstvo pravice. Na kršitev pravice je možno z zadostno mero verjetnosti sklepati iz obstoja drugih okoliščin, ki vsaka zase ali skupaj zadoščajo za verjetnost, da je do zatrjevane kršitve dejansko prišlo.
invalidska pokojnina - I. kategorija invalidnosti - izpolnitev pogoja pokojninske dobe
Tožnica, rojena 10. 6. 1970, bi morala na dan nastanka I. kategorije invalidnosti 4. 7. 2014 imeti najmanj 8 let pokojninske dobe, kot ugotavlja sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka. Ker ima dokazanih le 5 let, 5 mesecev in 18 dni pokojninske dobe (ne 6 let in 6 mesecev, kot je bilo sicer zapisano v obrazložitvi sodbe Psp 26/2018, a hkrati pojasnjeno, da tudi to ne bi zadoščalo za priznanje pravice do invalidske pokojnine), je tožbeni zahtevek na podlagi 81. člena ZDSS-1 utemeljeno zavrnjen.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravnomočno razsojena stvar - pravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - delna pravnomočnost - zakonske zamudne obresti
V delu, v katerem je tožnik zahteval obresti od zneska 5.000,00 EUR, bi moralo sodišče prve stopnje tožbo zavreči, ker je v tem delu postal sklep o izvršbi pravnomočen. Sodba je zato v delu, v katerem so prisojene tožniku zakonske zamudne obresti od glavnice 5.000,00 EUR, obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker so zamudne obresti tožniku že prisojene s pravnomočnim delom sklepa o izvršbi.
URS člen 22. ZPP člen 12, 115, 285, 339, 339/2, 339/2-8, 365, 365-3. ZD člen 58, 162, 163, 164, 165, 207, 207/2, 207/3, 207/4.
sklep o dedovanju - dedna izjava - pravica do izjave stranke o odločilnih dejstvih - možnost uveljavljanja pravic v postopku - nujni dediči - nujni dedni delež - vsebina oporoke - darilo dediču - vračunanje daril v dedni delež - materialno procesno vodstvo v zapuščinskem postopku - načelo oficialnosti pri vodenju postopka - načelo pomoči prava nevešči stranki - preiskovalno načelo v zapuščinskem postopku in dispozitivna ravnanja strank - načelo kontradiktornosti v zapuščinskem postopku - načelo dispozitivnosti - preuranjen sklep - sklep presenečenja - razveljavitev sklepa - nepopolno in nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
Tudi v zapuščinskem postopku je uveljavljeno načelo kontradiktornosti. Sodišče mora strankam omogočiti, da se izrečejo o vseh pomembnih okoliščinah, zlasti o dednih izjavah drugih, ki se nanašajo na njihovo dedno pravico: bodisi na zapuščinski obravnavi bodisi z obvestilom o dedni izjavi. Čeprav sodišče vodi zapuščinski postopek po preiskovalnem načelu, pa brez strankine zahteve ne sme načenjati vprašanj, ki se nanašajo na pravice, ki jih prizadete osebe uveljavljajo le, če to same želijo. V določenih primerih je tudi v ZD uveljavljeno načelo dispozitivnosti - npr. pri uveljavljanju pravic nujnih dedičev in zahtev za vračunanje daril v dedni delež.
ZFPPIPP člen 57, 57/1, 298a, 298a/2, 298a/2-1, 298a/3.
procesna legitimacija upnika - prijava terjatve - prijava hipoteke - ločitvene pravice v stečajnem postopku - fikcija prijave - osnovni seznam preizkušenih terjatev
298.a člen ZFPPIPP določa posebna pravila za prijavo in preizkus hipoteke in terjatve, zavarovane s to hipoteko, ki se pridobi z vpisom v zemljiško knjigo. Če je po stanju ob začetku stečajnega postopka na nepremičnini vknjižena lastninska pravica v korist stečajnega dolžnika, in je ta lastninska pravica omejena z vknjiženo hipoteko, katere vknjižba je začela učinkovati pred začetkom stečajnega postopka, po 1. točki drugega odstavka 298.a člena ZFPPIPP velja (kot pravna fikcija), da sta v stečajnem postopku (pravočasno) prijavljeni ta hipoteka in terjatev, zavarovana z njo. V skladu s tretjim odstavkom citiranega člena, če se z vpisom, ki je začel učinkovati pred začetkom stečajnega postopka in je bil opravljen po začetku stečajnega postopka, vknjiži hipoteka, zaradi pravne fikcije začetka učinkovanja vpisov, določene v 5. členu ZZK-1, tudi za te položaje velja pravna fikcija pravočasne prijave. Take hipoteke in terjatve, zavarovane z njo, hipotekarnemu upniku v stečajnem postopku ni treba prijaviti s posebnim procesnim dejanjem (vlogo o prijavi terjatve). Ločitveno pravico na podlagi take hipoteke in terjatev, zavarovano z njo, mora upravitelj vključiti v osnovni seznam prijavljenih terjatev, čeprav je upnik ni prijavil s posebno procesno vlogo, in jo preizkusiti. Iz navedenega sledi, da upniku, ki ga je upravitelj na podlagi 298.a člena ZFPPIPP dolžan vključiti v (dodatni) osnovni seznam preizkušenih terjatev, ni mogoče odreči procesne legitimacije upnika, saj njegova hipoteka in terjatev, zavarovana z njo, veljata za pravočasno prijavljeni že po samem zakonu.
poprava krivic - pravica do starostne pokojnine - (ne)izpolnjevanje pogojev
Določilo četrtega odstavka 27. člena ZPIZ-2 določa, da pridobi pravico do starostne pokojnine zavarovanec, ki je dopolnil 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa, česar pa tožeča stranka ob vložitvi zahteve s starostjo 58 let in 9 mesecev starosti ni izpolnjevala, niti ni izpolnjevala pogoja starosti po prehodnih določbah ZPIZ-2.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSC00045544
ZZK-1 člen 68, 73, 73/2. SZ-1 člen 17, 17/1, 30, 30/3. SPZ člen 49, 49/1.
zaznamba vrstnega reda - pridobitev lastninske pravice - obvestilo o spremembi lastništva - obratovalni stroški in stroški upravljanja
Obveznost plačevanja stroškov stanovanja ni odvisna od vknjižbe lastninske pravice na nepremičnini. To izhaja iz prvega odstavka 17. člena SZ-1, po katerem mora vsak etažni lastnik, ki prenese lastninsko pravico s pravnim poslom, upravnika takoj, najkasneje pa v tridesetih dneh od dneva, ko ima pridobitelj pravico predlagati vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, obvestiti o spremembi lastninske pravice in iz tretjega odstavka 30. člena SZ-1, po katerem etažni lastnik ne odgovarja za stroške upravljanja, obratovanja in vzdrževanja, ki nastanejo po tem, ko je obvestil upravnika o spremembi lastninske pravice v skladu s prvim odstavkom 17. člena SZ-1.
Navedeno pomeni, da zakon obveznost plačila terjatev iz naslova upravljanja, obratovanja in vzdrževanja večstanovanjske stavbe v takšnem primeru veže na obvestilo upravniku o spremembi lastništva. In vse do obvestila upravnika o spremembi lastništva posameznega dela, odgovarja prvotni (etažni) lastnik,
Glede na to, da spornega stanovanja ne uporablja toženka, ampak tretja oseba, toženka ni pasivno legitimirana v tožbi za plačilo stroškov upravljanja in obratovanja stavbe.