• Najdi
  • <<
  • <
  • 24
  • od 26
  • >
  • >>
  • 461.
    VSL Sodba I Cpg 2/2020
    7.4.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00046138
    OZ člen 132, 168, 168/3, 239, 239/2, 240. ZPP člen 285, 351, 351/1, 358, 358-2, 358-5.
    poslovna odškodninska odgovornost - predpostavke poslovne odškodninske odgovornosti - navadna škoda in izgubljeni dobiček - izračun izgubljenega dobička - prihodki - stroški - navadna škoda - zmanjšanje premoženja - dokazilo o plačilu - zmotna uporaba materialnega prava - sklepčnost tožbe - materialno procesno vodstvo - trditveno in dokazno breme - sprememba izpodbijane sodbe
    OZ v tretjem odstavku 168. člena določa, da se pri oceni izgubljenega dobička upošteva dobiček, ki bi ga bilo utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči. Sodna praksa je pri ugotavljanju izgubljenega dobička jasna: izgubljeni dobiček je razlika med tistimi prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in tistimi odhodki, ki bi v zvezi s temi prihodki nastali (variabilni stroški). Trditveno in dokazno breme tako glede prihodkov, odhodkov, kot tudi obstoja posebnih okoliščin, je na tožeči stranki.

    Tožničino utemeljevanje utesnjenega zahtevka zgolj kot znižanje prvotnega (ki ga je brez podrobnejše razčlenitve postavila v višini računa za predmetno blago, izstavljenega njenemu končnemu kupcu) za razliko med dobropisom ob vračilu zadevnega blaga dobavitelju in zaračunanimi ji stroški vračila tega blaga ne ustreza zgornji opredelitvi izgubljenega dobička. Dobropis ob vračilu blaga dobavitelju ne predstavlja prihodka, ki bi ga tožnica imela v primeru toženkine izpolnitve pogodbe in ne odhodka v zvezi s takim prihodkom, niti tovrstnih odhodkov ne predstavljajo zaračunani stroški vračila blaga, konkretnih navedb o strošku nabave zadevnega blaga pa tožnica ni podala. Tožnica tako svoj zahtevek materialnopravno zmotno utemeljuje na razliki med pričakovanim prihodkom ob prodaji zadevnega blaga končnemu kupcu in izposlovanim prihodkom ob vračilu tega blaga dobavitelju ter ne na podlagi zgoraj izpostavljenih pravo relevantnih spremenljivkah, ki (kot sistemska celota) opredeljujejo pravno priznano izgubo dobička.
  • 462.
    VSL Sklep I Cp 372/2021
    7.4.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL00047706
    SPZ člen 44. ZZK-1 člen 243. ZPP člen 181, 274, 275.
    tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - ničnostna (izbrisna) tožba - prodaja nepremičnine tretjemu - nedopusten nagib - neveljavna vknjižba lastninske pravice - materialnopravni razlogi neveljavnosti vpisa - vpis služnostne pravice - vpis stvarne služnosti - predhodni preizkus tožbe - pravna korist za vložitev tožbe - pomanjkanje pravnega interesa - zavrženje tožbe - procesna predpostavka za odločanje - dopustnost tožbe - ugotovitvena tožba - oblikovanje tožbenega zahtevka - domneva obstoja pravnega interesa - (ne)izpodbojnost domneve - izpodbojnost domnev
    Pravni interes je predpostavka za vložitev vsake tožbe ter je ta podan, če tožnik zatrjuje, da je njegova pravica kršena ali ogrožena in če je verjetno, da mu bo, če bo tožbenemu zahtevku ugodeno, zagotovljena korist, ki je brez sodbe sodišča ne bi mogel ustvariti.

    Pravni interes za predmetno tožbo tožnik utemeljuje z navedbo, da je zoper prvega toženca vložil tožbo za ugotovitev obstoja stvarne služnosti. To tožniku ne daje pravnega interesa za predmetno ničnostno in izbrisno tožbo, saj mu morebitna ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice druge toženke ter ponovna vknjižba lastninske pravice prvega toženca in zaznamba spora, ne bi prinesla nobene pravne koristi. Vknjižbe služnosti s tožbo na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe in izbrisno tožbo ne more doseči, zato nima pravnega interesa za takšno tožbo.

    Ne drži pritožbeni očitek, da bi sodišče prve stopnje o zavrženju tožbe lahko odločilo zgolj ob predhodnem preizkusu tožbe in tožbe ne bi smelo vročati v odgovor. Po 275. členu ZPP namreč sodišče, kadar ni zadostne podlage za odločitev o kakšnem vprašanju, ki je nastalo med predhodnim preizkusom tožbe, počaka z odločitvijo o tem do prejema odgovora na tožbo. Torej že sam zakon dopušča možnost, da predsednik senata počaka z odločitvijo o morebitnem zavrženju tožbe do prejema odgovora na tožbo. Sodišče prve stopnje očitno zgolj na podlagi navedb tožnika v tožbi še ni imelo zadostne podlage, da bi odločilo o zavrženju, ampak je slednje storilo po prejemu odgovorov na tožbo.

    Pred presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka mora sodišče ugotoviti, ali je tožba dopustna. Izpolnjene morajo biti procesne predpostavke, torej okoliščine, ki jih določa procesni predpis (ZPP) in ki morajo biti podane, da sodišče tožbo sploh sme vsebinsko obravnavati. Procesne predpostavke se med drugim nanašajo na sporni predmet, da že ne teče pravda o isti stvari, da o isti stvari ni že pravnomočno odločeno oziroma sklenjena sodna poravnava ter da obstaja pravni interes tožnika za tožbo tj. pravovarstveni interes. Če sodišče ugotovi, da procesne predpostavke niso izpolnjene, tožbo zavrže, ne da bi se spuščalo v vprašanje njene utemeljenosti.

    Za vložitev ugotovitvene tožbe so v drugem odstavku 181. člena ZPP alternativno določene tri procesne predpostavke, med drugim pravni interes, ki se pri dajatveni in oblikovalni tožbi sicer predpostavlja oziroma domneva. Vendar je takšna domneva pravnega interesa izpodbojna. Tožnik v predmetni zadevi vlaga tožbeni zahtevek na ugotovitve ničnosti predmetne kupoprodajne pogodbe, ugotovitev neveljavnosti vknjižbe, vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja in ponovni vpis zaznambe spora. Tožba tožnika tako vsebuje ugotovitveni in dajatveni zahtevek in je po svoji vsebini ničnostna ter izbrisna tožba, ki jo ureja 243. člen ZZK-1. Čeprav je 243. člen ZZK-1 poseben predpis, po katerem tožniku za ugotovitveni zahtevek ni potrebno izkazovati posebnega interesa, če je postavljen skupaj z dajatvenim zahtevkom, pa slednje ne pomeni, da pravni interes za tožbo kot procesna predpostavka ni potreben. Ta mora biti vselej podan do glavnega predmeta spora. V primeru izbrisne tožbe se pravni interes torej domneva in ga ni treba posebej izkazovati, vendar pa je takšna domneva izpodbojna in v predmetni zadevi tudi izpodbita.

    Cilj tožnika, ki ga zasleduje s predmetno pravdo je vpis priposestvovane stvarne služnosti v zemljiško knjigo. Tudi po presoji pritožbenega sodišča pa slednjega s predmetno tožbo na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe in izbrisno tožbo ne more doseči. Njegov pravni položaj se ne glede na izid pravde ne bo spremenil. Vpis stvarne služnosti v zemljiško knjigo lahko doseže na drug način.
  • 463.
    VSL Sklep II Cp 438/2021
    7.4.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
    VSL00044777
    ZMZPP člen 55. OZ člen 20.
    pristojnost slovenskega sodišča v sporu o nepogodbeni odškodninski odgovornosti - odškodnina zaradi nepoštenih pogajanj - izbirna pristojnost - kraj škodnega dogodka - kraj škodne posledice
    Ni res, kar trdi pritožba, da iz navedb tožeče stranke izhaja, da so se pogajalci srečali v Sloveniji zgolj zaradi pregleda obeh družb s sedežem v Republiki Sloveniji, temveč tožeča stranka zatrjuje tudi, da je glavnina nepoštenih pogajanj potekala na sedežu odvetniške pisarne odvetnika A. A. v Ljubljani. To po oceni pritožbenega sodišča zadošča za zaključek o storitvi škodnega dejanja na območju Republike Slovenije.

    Glede kraja nastanka škodljive posledice so odločilne le primarne škode, torej kraj, kjer je prišlo do neposrednega vplivanja na zavarovano pravno dobrino (predvsem telo ali premoženje). Ni pa bistveno, kje so nastale nadaljnje ali posredne škode.
  • 464.
    VSC Sodba Cpg 23/2021
    7.4.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSC00045464
    ZGD-1 člen 636. OZ člen 2, 3, 5.
    podjemna pogodba - odstop od pogodbe - trditvena podlaga - prekluzija - pritožbene novote - kršitev pogodbe - nezmožnost izpolnitve - sončna elektrarna
    Do prekoračitve trditvene podlage s strani sodišča prve stopnje torej zagotovo ni prišlo, saj sta pravdni stranki v postopku v prvem sojenju dovolj konkretno navajali o dveh ponujenih (najprej s preboji in nato s koriti) in zavrnjenih metodah izgradnje sončne elektrarne (SE).

    Tožnica je zavrnila najprej ponujeno možnost izgradnje SE (po določeni ceni) s preboji in šele nato je zavrnila tudi ponujeno možnost izgradnje SE s koriti, ki jo je izvedenec D. ocenil kot neprimerno in ki bi upoštevaje njegovo mnenje zato verjetno res terjala dodatne stroške v smeri predhodne prilagoditve strehe.

    Tožnica se neutemeljeno sklicuje na načelo vestnosti in poštenja iz 5. člena OZ. Načelo vestnosti in poštenja ji vsekakor ne omogoča, da v situaciji, ko sta pravdni stranki skladno z načeli iz 2. in 3. člena OZ (načelom dispozitivnosti zakonskih določb in načelom prostega urejanja obligacijskih razmerij) v 9. členu pogodbe o izgradnji SE določili izključne možnosti odstopa od pogodbe, od pogodbe odstopi brez izpolnjenih odpovednih razlogov, kar je bistveno pravno vprašanje za pravilno odločitev v konkretni zadevi.
  • 465.
    VSL sklep Cst 139/2021
    7.4.2021
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00045061
    ZFPPIPP člen 57, 57/1, 298a, 298a/2, 298a/2-1, 298a/3.
    procesna legitimacija upnika - prijava terjatve - prijava hipoteke - ločitvene pravice v stečajnem postopku - fikcija prijave - osnovni seznam preizkušenih terjatev
    298.a člen ZFPPIPP določa posebna pravila za prijavo in preizkus hipoteke in terjatve, zavarovane s to hipoteko, ki se pridobi z vpisom v zemljiško knjigo. Če je po stanju ob začetku stečajnega postopka na nepremičnini vknjižena lastninska pravica v korist stečajnega dolžnika, in je ta lastninska pravica omejena z vknjiženo hipoteko, katere vknjižba je začela učinkovati pred začetkom stečajnega postopka, po 1. točki drugega odstavka 298.a člena ZFPPIPP velja (kot pravna fikcija), da sta v stečajnem postopku (pravočasno) prijavljeni ta hipoteka in terjatev, zavarovana z njo. V skladu s tretjim odstavkom citiranega člena, če se z vpisom, ki je začel učinkovati pred začetkom stečajnega postopka in je bil opravljen po začetku stečajnega postopka, vknjiži hipoteka, zaradi pravne fikcije začetka učinkovanja vpisov, določene v 5. členu ZZK-1, tudi za te položaje velja pravna fikcija pravočasne prijave. Take hipoteke in terjatve, zavarovane z njo, hipotekarnemu upniku v stečajnem postopku ni treba prijaviti s posebnim procesnim dejanjem (vlogo o prijavi terjatve). Ločitveno pravico na podlagi take hipoteke in terjatev, zavarovano z njo, mora upravitelj vključiti v osnovni seznam prijavljenih terjatev, čeprav je upnik ni prijavil s posebno procesno vlogo, in jo preizkusiti. Iz navedenega sledi, da upniku, ki ga je upravitelj na podlagi 298.a člena ZFPPIPP dolžan vključiti v (dodatni) osnovni seznam preizkušenih terjatev, ni mogoče odreči procesne legitimacije upnika, saj njegova hipoteka in terjatev, zavarovana z njo, veljata za pravočasno prijavljeni že po samem zakonu.
  • 466.
    VSL Sklep II Cp 451/2021
    7.4.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00046690
    ZMZPP člen 55. ZPP člen 51b.
    pristojnost slovenskega sodišča - stvarna pristojnost sodišča - prometna nesreča - nastanek škodne posledice - posledice prometne nezgode - nastanek škodnega dogodka - Republika Hrvaška - mednarodna pristojnost - odškodninski spor z mednarodnim elementom - stalno prebivališče v Republiki Sloveniji - zavarovalnica kot pravdna stranka - odgovornostna zavarovalnica - povzročitelj škode in zavarovalnica - Bosna in Hercegovina
    Tožnica trpi trajne posledice premoženjske nesreče na ozemlju RS, kjer ima stalno prebivališče. Vendar je škoda nastala na Hrvaškem, tožena stranka pa je Zavarovalnica iz BIH. Zato je po določbi 55. člena ZMZPP pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da ni stvarno pristojno.
  • 467.
    VSK Sklep CDn 76/2021
    7.4.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK00045192
    ZZK-1 člen 98, 100.a, 147, 148.. GZ člen 93, 94.. ZIN člen 30.. ZUP člen 224, 224/1, 224/1-3, 236, 236/2.
    zaznamba prepovedi iz inšpekcijske odločbe v zemljiški knjigi - zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - izvršljiva inšpekcijska odločba - pravnomočnost oziroma dokončnost odločbe - stroga formalnost zemljiškoknjižnega postopka
    Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo zaznambo izrečenega inšpekcijskega ukrepa in posebnih prepovedi. Ne v Gradbenem zakonu in tudi ne v določbah Zakona o inšpekcijskem nadzoru in Zakona o zemljiški knjigi ni podlage za zaključek, ki ga ponuja pritožba, da bi bila za vpis zaznambe prepovedi iz inšpekcijske odločbe v zemljiški knjigi potrebna dokončnost oz. pravnomočnost upravne odločbe. Zoper odločbo inšpektorja ima posameznik pritožbo, ki pa ne zadrži izvršitve (30. člen ZIN).
  • 468.
    VDSS Sklep Psp 38/2021
    7.4.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS00046464
    ZPP člen 249.. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 15, 15/3, 37, 38, 38/1, 38/1-2, 45, 49, 49/1.
    zmotna uporaba materialnega prava - nagrada in stroški izvedenca
    Pritožba se utemeljeno ne strinja s tem, da je sodišče prve stopnje vsakemu od članov izvedenskega organa priznalo nagrado za pridobitev in proučevanje dodatne dokumentacije, saj je bil (lahko) zdravstveni karton tožnice pridobljen samo enkrat. Zaradi tega je izvedenski organ do nagrade po 2. točki prvega odstavka 38. člena Pravilnika v višini 102,00 EUR upravičen samo enkrat, ne pa dvakrat. Ker je v 3. točki prvega odstavka 37. člena Pravilnika zajeta nagrada za proučevanje dokumentacije v obsegu do 500 strani, je v nagradi za študij spisa po 37. členu Pravilnika za drugega člana izvedenskega organa že zajeta tudi nagrada za dokumentacijo, ki je del zdravstvenega kartona. Glede na navedeno je sodišče izvedenskemu organu neutemeljeno priznalo eno nagrado po 2. točki prvega odstavka 38. člena Pravilnika v višini 102,00 EUR vsakemu od članov, ne pa samo enemu.
  • 469.
    VDSS Sodba Psp 51/2021
    7.4.2021
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
    VDS00046466
    ZPKri člen 20.. ZPIZ-2 člen 27, 27/4.
    poprava krivic - pravica do starostne pokojnine - (ne)izpolnjevanje pogojev
    Določilo četrtega odstavka 27. člena ZPIZ-2 določa, da pridobi pravico do starostne pokojnine zavarovanec, ki je dopolnil 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa, česar pa tožeča stranka ob vložitvi zahteve s starostjo 58 let in 9 mesecev starosti ni izpolnjevala, niti ni izpolnjevala pogoja starosti po prehodnih določbah ZPIZ-2.
  • 470.
    VSL Sklep II Cp 506/2021
    7.4.2021
    IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL00045634
    ZNP člen 123, 123/2. ZIZ člen 167. ZNP-1 člen 156, 156/3.
    postopek za delitev stvari v solastnini - delitev s prodajo - prodaja stvari - postopek prodaje - zaznamba pravnega dejstva - zaznamba izvršbe v zemljiški knjigi - prodaja nepremičnine - uporaba znp - uporaba določb ziz
    Sodišče opravi prodajo stvari po določbah ZNP, če to predlagajo solastniki v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa po 123. členu ZNP. Solastnik, ki predlaga prodajo in predlaga zaznambo prodaje v zemljiški knjigi, to lahko predlaga tudi po ZNP, ki je veljal pred ZNP-1. Gre sicer za postopek po ZNP, vendar se smiselno uporabijo določbe ZIZ, tudi določba 167. člena ZIZ.
  • 471.
    VSL Sklep I Cpg 436/2020
    7.4.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSL00045774
    ZPP člen 285, 286, 286/1, 286/2, 286a, 286a/4, 286a/5, 286a/6, 339, 339/2-8. URS člen 22.
    gradbena dela - sistem prekluzij - pravočasnost pripravljalne vloge - neupoštevanje vloge - prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov - prekluzija pred prvim narokom za glavno obravnavo - opozorilo na posledice - pravica do meritorne odločitve - procesno gradivo - hitrost in ekonomičnost postopka - materialno procesno vodstvo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave stranke
    Ustavno-sodna praksa je razmerje med 286. in 286.a členom ZPP že obravnavala in ga tudi pojasnila. Da poseg v pravico stranke glede navajanja novih dejstev in dokazov s sistemom prekluzij ni nujno nedopusten, in da ne gre za prekomeren poseg v pravico do izjavljanja po 22. členu Ustave, je odločilo že Ustavno sodišče RS v odločbi Up-2443/08 z dne 7. 10. 2009

    Odgovornost zakonodajalca, pa tudi sodišča je, da v vsakem konkretnem primeru najde pravo ravnovesje med zagotovitvijo koncentracije in pospešitve postopka na eni strani ter težnjo po zagotavljanju materialno pravilne sodbe na drugi.

    Nespoštovanje roka za predložitev vloge ima lahko za posledico njeno neupoštevanje (tudi na prvem naroku za glavno obravnavo) le ob predpostavki, da je stranka na to posledico predhodno opozorjena, kar smiselno izhaja tudi iz primerjave drugega odstavka 286. člena ZPP in šestega odstavka 286.a člena ZPP.

    Celoten sistem prekluzij, tj. omejitve vlaganja pripravljalnih vlog bodisi na podlagi poziva sodišča bodisi brez njega, se po ZPP nanaša na fazo postopka po vložitvi tožbe in odgovora na tožbo. To pa je položaj, ko sta obe pravdni stranki v bistvenem že navedli vsa pravno relevantna dejstva in predlagali ustrezne dokaze.

    Iz četrtega odstavka 286.a člena ZPP izhaja, da se dopustnost oz. omejitev vlaganja pripravljalnih vlog brez poziva nanaša celo na fazo postopka po pripravljalnem naroku, iz česar je mogoče sklepati, da so (tudi v primeru, ko se pripravljalni narok opravi hkrati z glavno obravnavo) mišljene situacije, ko je dejansko stanje med strankama v zadostni meri razjasnjeno in predstavljeno sodišču in ko sta se stranki tudi o nasprotnih trditvah in dokazih druge stranke že imeli priložnost izjaviti.

    Na način iz četrtega in petega odstavka 286.a člena (z vlogami brez poziva) se naj ne bi zbiralo osnovno procesno gradivo, potrebno za vsebinsko presojo spora na glavni obravnavi.

    Sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru ni ravnalo pravilno, saj pred razpisom naroka ni opravilo materialnoprocesnega vodstva in je povsem pasivno sprejemalo ravnanja oziroma opustitve tožene stranke v tem postopku. Z ozirom na to, da se tožena stranka ni odzvala na dopolnitev tožbe (predlog za izvršbo ne vsebuje vseh elementov, ki jih za tožbo zahteva 180. člen ZPP), je bilo prvostopnemu sodišču že ob razpisu naroka za glavno obravnavo znano, da uresničitve obeh načel (izdaje materialno pravilne sodbe in koncentracije postopka) ne bo mogoče doseči zaradi pomanjkljivega procesnega gradiva.
  • 472.
    VSM Sodba I Cp 133/2021
    7.4.2021
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSM00044893
    OZ člen 179, 179/1.
    odškodnina za duševne bolečine zaradi razžalitve
    Pri tem gre nedvomno za besede, ki so tako objektivno kot subjektivno žaljive, ker predstavljajo negativno vrednostno sodbo o prvem tožniku in posegajo v njegovo osebno integriteto na način, ki je za prvega tožnika posebej boleč.
  • 473.
    VSL Sklep Cst 145/2021
    7.4.2021
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00044762
    ZFPPIPP člen 63, 63/3, 63/4, 64.
    preizkus terjatev v stečajnem postopku - prerekanje terjatev v stečajnem postopku - prerekanje terjatev v osebnem stečaju s strani dolžnika - rok za dolžnikov ugovor o prerekanju terjatev
    Insolventni dolžnik, ki je fizična oseba in se zoper njega vodi postopek osebnega stečaja, ima v postopku zaradi insolventnosti položaj stranke in lahko prereka pravočasno prijavljeno terjatev upnika v tem postopku. Za insolventnega osebnega dolžnika se glede prerekanja terjatve smiselno uporabljajo določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) o ugovoru upnika o prerekanju terjatev (64. člen ZFPPIPP).
  • 474.
    VSM Sodba I Cp 158/2021
    7.4.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSM00044843
    OZ člen 179, 180, 180/3.
    denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - odškodnina zaradi smrti bližnjega - trajnejša življenjska skupnost bratov in sester - izvajanje dokazov v ponovljenem postopku - odmera denarne odškodnine - preizkus pravilnosti dokazne ocene - ugotavljanje obsega škode
    Dokazna ocena, na katero je sodišče prve stopnje oprlo svojo presojo, da je med tožnico in njeno pokojno sestro obstajala trajnejša življenjska skupnost, je celovita, razumna in prepričljiva, enako velja glede obstoja duševnih bolečin zaradi smrti sestre.
  • 475.
    VSL Sklep II Cp 407/2021
    7.4.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSL00044771
    URS člen 22. ZPP člen 12, 115, 285, 339, 339/2, 339/2-8, 365, 365-3. ZD člen 58, 162, 163, 164, 165, 207, 207/2, 207/3, 207/4.
    sklep o dedovanju - dedna izjava - pravica do izjave stranke o odločilnih dejstvih - možnost uveljavljanja pravic v postopku - nujni dediči - nujni dedni delež - vsebina oporoke - darilo dediču - vračunanje daril v dedni delež - materialno procesno vodstvo v zapuščinskem postopku - načelo oficialnosti pri vodenju postopka - načelo pomoči prava nevešči stranki - preiskovalno načelo v zapuščinskem postopku in dispozitivna ravnanja strank - načelo kontradiktornosti v zapuščinskem postopku - načelo dispozitivnosti - preuranjen sklep - sklep presenečenja - razveljavitev sklepa - nepopolno in nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
    Tudi v zapuščinskem postopku je uveljavljeno načelo kontradiktornosti. Sodišče mora strankam omogočiti, da se izrečejo o vseh pomembnih okoliščinah, zlasti o dednih izjavah drugih, ki se nanašajo na njihovo dedno pravico: bodisi na zapuščinski obravnavi bodisi z obvestilom o dedni izjavi. Čeprav sodišče vodi zapuščinski postopek po preiskovalnem načelu, pa brez strankine zahteve ne sme načenjati vprašanj, ki se nanašajo na pravice, ki jih prizadete osebe uveljavljajo le, če to same želijo. V določenih primerih je tudi v ZD uveljavljeno načelo dispozitivnosti - npr. pri uveljavljanju pravic nujnih dedičev in zahtev za vračunanje daril v dedni delež.
  • 476.
    VSC Sklep II Cpg 30/2021
    7.4.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNI REGISTER
    VSC00045339
    ZPP člen 343, 343/3, 335.
    nepodpisana pritožba - pritožba vložena po pooblaščencu - zavrženje pritožbe
    Na pritožbi ni podpisa vlagatelja. V glavi je sicer navedeno ime pooblaščene odvetnice, sedež pisarne in telefon ter na zadnji strani firma predlagatelja in ime zakonitega zastopnika. Vendar nikjer ni podpisa.
  • 477.
    VSL Sklep I Cpg 84/2021
    7.4.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00045182
    ZPP člen 154.
    tožba na ugotovitev neobstoja ločitvene pravice - delni umik prijave terjatve - stroški pravdnega postopka - pripoznava tožbenega zahtevka - stroški pristopa na narok
    Če pravni interes za vodenje pravde obstaja in je sodišče prve stopnje pravdni stranki na narok povabilo ter ga tudi izvedlo, pa tožeči stranki ni mogoče odreči priznanja stroškov za udeležbo na naroku. Tožena stranka je namreč tožbeni zahtevek pripoznala šele kasneje v postopku oziroma šele po prejemu odločitve pritožbenega sodišča.
  • 478.
    VSL Sodba X Kp 38981/2016
    7.4.2021
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSL00045883
    ZKP člen 149b, 149b/3. KZ-1 člen 175, 175/1, 175/3. URS člen 37.
    komunikacijska zasebnost - varstvo tajnosti občil - pridobivanje podatkov - pridobitev IMEI številke - podatki o lastniku ali uporabniku komunikacijskega sredstva - kaznivo dejanje zlorabe prostitucije - izkoriščanje prostitucije
    V času izdaje odredb za prikrite preiskovalne ukrepe v letu 2016 je tretji odstavek 149.b člena ZKP določal, da če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno oziroma da se pripravlja kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti in je za odkritje tega kaznivega dejanja ali storilca potrebno pridobiti podatke o lastniku ali uporabniku določenega komunikacijskega sredstva za elektronski komunikacijski promet, ki niso objavljeni v naročniških imenikih in o času, v katerem je tako sredstvo bilo oziroma je v uporabi, lahko policija od operaterja zahteva, da ji na njeno pisno zahtevo, tudi brez privolitve posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo, sporoči te podatke. Podatek o IMEI številki telefonskega aparata omogoča zgolj identifikacijo lastnika ali uporabnika določenega komunikacijskega sredstva. Zato pritožbeno sodišče pritrjuje, da IMEI številka telefonskega aparata ne sodi med t. i. varovane prometne podatke, ki so zaščiteni s 37. členom Ustave RS in 8. členom EKČP, za katere pridobitev je potrebna odredba sodišča. Sama IMEI številka namreč ne omogoča razkritja ne vsebine komunikacije, ne udeležencev komunikacije, ne drugih okoliščin komunikacijskega prometa. Zato ni mogoče pritrditi pritožbeni navedbi, da IMEI številka pove bistveno več kot SIM. Kot sicer pravilno izpostavlja pritožnik, se sodba ESČP Benedik proti Sloveniji nanaša na dinamični IP naslov, pri katerem ugotovitev imena in priimka naročnika terja od ponudnika internetnih storitev, da pregleda podatke naročnikov v povezavi s telekomunikacijskimi dogodki, kar pa presega pričakovano zasebnost uporabnikov interneta. Statični IP naslov, ki je primerljiv z IMEI številko telefonskega aparata, pa je napravi dodeljen trajno in za identifikacijo uporabnika le-tega ni potrebno pregledovanje podatkov o prometu oziroma komunikacijski dejavnosti, temveč operater pridobi podatek zgolj z vpogledom v svoje evidence.
  • 479.
    VSL Sodba in sklep II Cpg 136/2021
    6.4.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00045065
    ZPP člen 212, 343, 343/4, 451.
    pravni interes za pritožbo - uspeh v pravdi - nedopustna pritožba - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo kot tožba v pravdnem postopku - poziv na dopolnitev tožbe - dopolnitev tožbe - odgovor na dopolnitev tožbe - trditveno in dokazno breme - vročitev poziva na odgovor - soglasje k mediaciji - soglasje za mediacijo - nevložitev odgovora na tožbo - opustitev vložitve odgovora na tožbo - nesporna dejstva
    Pravni interes za pritožbo je predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. Če ni pravnega interesa za pritožbo, je slednja nedovoljena in zato nedopustna. Pravni interes mora obstajati tako ob vložitvi pritožbe kot tudi v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi.

    Zmotno je pritožbeno stališče, da eventualno soglasje za mediacijo toženo stranko razbremeni trditvenega in dokaznega bremena. Kaj takega iz zakona ne izhaja, pa tudi sodišče prve stopnje takega pouka toženi stranki ni dalo. Iz povabila k postopku mediacije ne izhaja, da pravila iz poziva ne veljajo, če se stranka spusti v postopek mediacije. Ker niti vsebina poziva niti vsebina povabila po presoji pritožbenega sodišča nobenemu povprečno razumnemu in povprečno skrbnemu človeku ne nudi opore za tak zaključek, kakršnega je napravila pritožnica, s sklicevanjem na svoje „zmotno razumevanje“ omenjenih dopisov ne more uspeti.
  • 480.
    VSL Sklep I Cp 420/2021
    6.4.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSL00044649
    ZST-1 člen 1, 1/3, 6, 13, 13/1, 34, 34a, 34a/1, 34a/7. ZPP člen 365, 365-3.
    plačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - rok za vložitev predloga za taksno oprostitev - rok za plačilo sodne takse - nastanek taksne obveznosti za pritožbo - zapadlost plačila sodne takse - izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
    Predlog za oprostitev plačila sodne takse je dopustno vložiti po tem, ko je plačilni nalog že izdan in vse do izteka roka za plačilo sodne takse.
  • <<
  • <
  • 24
  • od 26
  • >
  • >>