odškodninska odgovornost države RS - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odgovornost države za delo stečajnega upravitelja - odškodninska odgovornost države za protipravna ravnanja nosilcev javnih pooblastil - odškodninska odgovornost nosilca javnih pooblastil - kaznivo dejanje zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic
Ob logični in smiselni razlagi 26. člena Ustave RS in ob upoštevanju 148. člena OZ izhaja kvečjemu, da država (objektivno) odgovarja za ravnanja državnih organov, da lokalna skupnost odgovarja za ravnanja organov lokalne skupnosti in nosilec javnih pooblastil za svoja ravnanja. Pravilen je zato zaključek prvostopnega sodišča, da bi država na podlagi splošnih pravil o odškodninski odgovornosti lahko odgovarjala le za lastno ravnanje v zvezi s stečajnimi upravitelji, to je za izbiro stečajnega upravitelja in za pomanjkljiv nadzor nad njegovim delom (bodisi s strani sodišča bodisi s strani upravnega organa).
URS člen 22. ZPND člen 22, 22.a, 22.a/1. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 5, 8, 258, 258/2. ZS člen 83, 83/3, 83/3-3, 83.a.
nasilje v družini - nepravdni postopek - nujna zadeva - COVID-19 - izostanek z naroka - pravica do izjave v postopku - ustavna pravica - dokazna presoja - stopnja verjetnosti
Predlagateljica in njena pooblaščenka se naroka kljub pravilnemu vabljenju nista udeležili in zato je prvostopno sodišče povsem pravilno v skladu z določbo prvega odstavka 22.a člena ZPND v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) in drugim odstavkom 258. člena ZPP narok opravilo brez udeležbe in zaslišanja predlagateljice. Predlagateljici tako ni bila kratena pravica do obravnavanja po določbi 22. člena Ustave RS v zvezi z 42. členom ZNP in 5. členom ZPP, kot zatrjuje pritožba.
ZPP člen 249.. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 15, 15/3, 37, 38, 38/1, 38/1-2, 45, 49, 49/1.
zmotna uporaba materialnega prava - nagrada in stroški izvedenca
Pritožba se utemeljeno ne strinja s tem, da je sodišče prve stopnje vsakemu od članov izvedenskega organa priznalo nagrado za pridobitev in proučevanje dodatne dokumentacije, saj je bil (lahko) zdravstveni karton tožnice pridobljen samo enkrat. Zaradi tega je izvedenski organ do nagrade po 2. točki prvega odstavka 38. člena Pravilnika v višini 102,00 EUR upravičen samo enkrat, ne pa dvakrat. Ker je v 3. točki prvega odstavka 37. člena Pravilnika zajeta nagrada za proučevanje dokumentacije v obsegu do 500 strani, je v nagradi za študij spisa po 37. členu Pravilnika za drugega člana izvedenskega organa že zajeta tudi nagrada za dokumentacijo, ki je del zdravstvenega kartona. Glede na navedeno je sodišče izvedenskemu organu neutemeljeno priznalo eno nagrado po 2. točki prvega odstavka 38. člena Pravilnika v višini 102,00 EUR vsakemu od članov, ne pa samo enemu.
poprava krivic - pravica do starostne pokojnine - (ne)izpolnjevanje pogojev
Določilo četrtega odstavka 27. člena ZPIZ-2 določa, da pridobi pravico do starostne pokojnine zavarovanec, ki je dopolnil 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa, česar pa tožeča stranka ob vložitvi zahteve s starostjo 58 let in 9 mesecev starosti ni izpolnjevala, niti ni izpolnjevala pogoja starosti po prehodnih določbah ZPIZ-2.
SPZ člen 175, 177, 177/1, 177a. ZFPPIPP člen 281, 282, 282/2, 298a, 298a/2.
stečajni postopek - terjatev zavarovana z zastavno pravico - neposestna zastavna pravica na premičninah - register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin - prijava zavarovane terjatve in ločitvene pravice - nepravočasna prijava terjatve - smiselna uporaba pravil
Upnik zavarovane terjatve mora v stečajnem postopku v roku za prijavo terjatev prijaviti terjatev in ločitveno pravico, četudi je njegova zastavna pravica, ki je podlaga ločitveni pravici, vpisana v register neposestnih zastavnih pravic.
stečajni postopek - soglasje k sklenitvi sodne poravnave - poravnava - negotovost pravnega položaja
Osebe, med katerimi je spor ali negotovost glede kakšnega pravnega razmerja, s pogodbo o poravnavi z vzajemnimi popustitvami prekinejo spor oziroma odpravijo negotovost in določijo svoje vzajemne pravice in obveznosti.
Negotovost je podana tudi, kadar je negotova uveljavitev neke pravice.
Pritožnica obstoj negotovosti vprašanja glede lastništva neutemeljeno spregleda. Neutemeljeno vztraja, da bi bilo treba tudi v konkretnem primeru pri unovčitvi nepremičnine upoštevati tržno, ne pa likvidacijsko vrednost.
Nedvomno bi to upraviteljica tudi upoštevala, če bi razpolagala s pravnomočno sodbo, da MO ni originarno pridobil lastninske pravice na sporni nepremičnini in bi jo potem lahko tudi prodala po tržni ceni zainteresiranim kupcem. Vendar s tako sodbo upraviteljica ne razpolaga.
ZDZdr člen 30, 30/1, 39, 39/1, 53. ZPP člen 350, 350/2. ZNP-1 člen 42.
duševno zdravje - duševne motnje - ogrožanje sebe in drugih - ogrožanje varnosti ljudi - ogrožanje življenja in zdravja - psihiatrično zdravljenje - oddelek pod posebnim nadzorom - brez privolitve osebe - zmožnost presoje realnosti - samomorilnost - potrebno zdravljenje - bolezenska stanja - uspešnost zdravljenja
Izkazano je torej, da pritožnik ogroža svoje življenje, obstaja pa tudi nevarnost, da bi ogrožal zdravje drugih, opisano ogrožanje pa je posledica pritožnikove duševne motnje, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovati svoje ravnanje, teh vzrokov in ogrožanja pa ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, kot le z zdravljenjem v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve, s tem, da je čas zadržanja pritožnika na oddelku pod posebnim nadzorom določen glede na pričakovano uspešnost zdravljenja, ko bo pritožnik sposoben samostojno sodelovati v milejših oblikah zdravljenja.
Drugi dolžnik izpodbija dokazni pomen javne listine v skladu s četrtim odstavkom 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki jo ima obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi v spisu.
Vendar dolžnik za pritožbene navedbe ni predlagal nobenega dokaza.
URS člen 8, 26, 27, 31.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.. ZPIZ-1 člen 19.. ZPIZ-2 člen 6, 6/1, 6/2, 16.. ZMEPIZ-1 člen 22, 45.. ZPIZ-2B člen 37.. BMKSZ-A člen 4, 7, 8, 8/2, 9, 10, 10/1.
lastnost zavarovanca iz naslova družbeništva in poslovodenja zasebne družbe - izvzem iz obveznega zavarovanja - meddržavni sporazum
Izvzem iz obveznega socialnega zavarovanja je torej mogoč le ob uporabi določb iz II. dela BMKSZ, ki pa za družbenike gospodarskih družb, ki so hkrati poslovodne osebe sploh ni predviden. Izhajajoč iz navedenega je s prvostopenjsko sodbo pravilno presojeno, da ima pritožnik na temelju 16. člena ZPIZ-2 od 18. 12. 2017 dalje (pa vse do 19. 11. 2018, ko je bil kot direktor izbrisan iz registra), lastnost zavarovanca.
Nenazadnje tožnik dejanskega stanu iz 2. odstavka 8. člena BMKSZ, da bi v Makedoniji opravljal enako dejavnost, kot v R Sloveniji ni zatrjeval, kaj šele dokazoval. Če je bil v Makedoniji zavarovan na temelju odvetništva, ni bil zavarovan na isti podlagi, ko je v Sloveniji ex lege vključen v zavarovanje iz naslova družbeništva gospodarske družbe ter sočasnega poslovodenja d. o. o. Iz listin sodnega ali upravnega spisa ne izhaja, da bi pritožnik sploh poskušal sprožiti postopek o izvzetju iz zavarovanja po BMKSZ.
ZIZ člen 44, 44/3. OZ člen 336, 336/1, 356, 356/1, 365, 366, 366/1.
zastaranje - ugovor zastaranja - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - pretrganje zastaranja
Upnikova terjatev izhaja iz pravnomočne sodne odločbe, zato zanjo velja desetletni zastaralni rok. Zastaranje začne teči naslednji dan po pravnomočnosti sodne odločbe, tek zastaralnega roka pa se pretrga z uveljavljanjem terjatve pred sodiščem ali drugim pristojnim organom. Vendar pa zaradi posebne narave sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki je kombinirani postopek izdaje plačilnega naloga in hkratne dovolitve izvršbe,zastaranje v takem primeru ne začne teči (že) takoj po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, temveč tedaj, ko je izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine pravnomočno končan.
neposredno izvršljiv notarski zapis - izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - zapadlost terjatve - opredelitev datuma zapadlosti terjatve
Prvi odstavek 20.a člena ZIZ določa dva pogoja za izvršljivost notarskega zapisa. Dolžnik mora v njem soglašati z njegovo neposredno izvršljivostjo (prvi pogoj) in terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, mora biti zapadla (drugi pogoj).
Po drugem odstavku 20.a člena ZIZ se zapadlost terjatve dokazuje z notarskim zapisom, javno listino ali po zakonu overjeno listino. Če zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, notar stranke opozori, da za dokaz zapadlosti terjatve zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku (tretji odstavek 20.a člena ZIZ).
Ker zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, je za presojo, katera (pravna) dejstva povzročijo zapadlost terjatve, potrebno uporabiti pravila obligacijskega prava.
IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00045634
ZNP člen 123, 123/2. ZIZ člen 167. ZNP-1 člen 156, 156/3.
postopek za delitev stvari v solastnini - delitev s prodajo - prodaja stvari - postopek prodaje - zaznamba pravnega dejstva - zaznamba izvršbe v zemljiški knjigi - prodaja nepremičnine - uporaba znp - uporaba določb ziz
Sodišče opravi prodajo stvari po določbah ZNP, če to predlagajo solastniki v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa po 123. členu ZNP. Solastnik, ki predlaga prodajo in predlaga zaznambo prodaje v zemljiški knjigi, to lahko predlaga tudi po ZNP, ki je veljal pred ZNP-1. Gre sicer za postopek po ZNP, vendar se smiselno uporabijo določbe ZIZ, tudi določba 167. člena ZIZ.
ZPP člen 285, 286, 286/1, 286/2, 286a, 286a/4, 286a/5, 286a/6, 339, 339/2-8. URS člen 22.
gradbena dela - sistem prekluzij - pravočasnost pripravljalne vloge - neupoštevanje vloge - prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov - prekluzija pred prvim narokom za glavno obravnavo - opozorilo na posledice - pravica do meritorne odločitve - procesno gradivo - hitrost in ekonomičnost postopka - materialno procesno vodstvo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave stranke
Ustavno-sodna praksa je razmerje med 286. in 286.a členom ZPP že obravnavala in ga tudi pojasnila. Da poseg v pravico stranke glede navajanja novih dejstev in dokazov s sistemom prekluzij ni nujno nedopusten, in da ne gre za prekomeren poseg v pravico do izjavljanja po 22. členu Ustave, je odločilo že Ustavno sodišče RS v odločbi Up-2443/08 z dne 7. 10. 2009
Odgovornost zakonodajalca, pa tudi sodišča je, da v vsakem konkretnem primeru najde pravo ravnovesje med zagotovitvijo koncentracije in pospešitve postopka na eni strani ter težnjo po zagotavljanju materialno pravilne sodbe na drugi.
Nespoštovanje roka za predložitev vloge ima lahko za posledico njeno neupoštevanje (tudi na prvem naroku za glavno obravnavo) le ob predpostavki, da je stranka na to posledico predhodno opozorjena, kar smiselno izhaja tudi iz primerjave drugega odstavka 286. člena ZPP in šestega odstavka 286.a člena ZPP.
Celoten sistem prekluzij, tj. omejitve vlaganja pripravljalnih vlog bodisi na podlagi poziva sodišča bodisi brez njega, se po ZPP nanaša na fazo postopka po vložitvi tožbe in odgovora na tožbo. To pa je položaj, ko sta obe pravdni stranki v bistvenem že navedli vsa pravno relevantna dejstva in predlagali ustrezne dokaze.
Iz četrtega odstavka 286.a člena ZPP izhaja, da se dopustnost oz. omejitev vlaganja pripravljalnih vlog brez poziva nanaša celo na fazo postopka po pripravljalnem naroku, iz česar je mogoče sklepati, da so (tudi v primeru, ko se pripravljalni narok opravi hkrati z glavno obravnavo) mišljene situacije, ko je dejansko stanje med strankama v zadostni meri razjasnjeno in predstavljeno sodišču in ko sta se stranki tudi o nasprotnih trditvah in dokazih druge stranke že imeli priložnost izjaviti.
Na način iz četrtega in petega odstavka 286.a člena (z vlogami brez poziva) se naj ne bi zbiralo osnovno procesno gradivo, potrebno za vsebinsko presojo spora na glavni obravnavi.
Sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru ni ravnalo pravilno, saj pred razpisom naroka ni opravilo materialnoprocesnega vodstva in je povsem pasivno sprejemalo ravnanja oziroma opustitve tožene stranke v tem postopku. Z ozirom na to, da se tožena stranka ni odzvala na dopolnitev tožbe (predlog za izvršbo ne vsebuje vseh elementov, ki jih za tožbo zahteva 180. člen ZPP), je bilo prvostopnemu sodišču že ob razpisu naroka za glavno obravnavo znano, da uresničitve obeh načel (izdaje materialno pravilne sodbe in koncentracije postopka) ne bo mogoče doseči zaradi pomanjkljivega procesnega gradiva.
Do prekoračitve trditvene podlage s strani sodišča prve stopnje torej zagotovo ni prišlo, saj sta pravdni stranki v postopku v prvem sojenju dovolj konkretno navajali o dveh ponujenih (najprej s preboji in nato s koriti) in zavrnjenih metodah izgradnje sončne elektrarne (SE).
Tožnica je zavrnila najprej ponujeno možnost izgradnje SE (po določeni ceni) s preboji in šele nato je zavrnila tudi ponujeno možnost izgradnje SE s koriti, ki jo je izvedenec D. ocenil kot neprimerno in ki bi upoštevaje njegovo mnenje zato verjetno res terjala dodatne stroške v smeri predhodne prilagoditve strehe.
Tožnica se neutemeljeno sklicuje na načelo vestnosti in poštenja iz 5. člena OZ. Načelo vestnosti in poštenja ji vsekakor ne omogoča, da v situaciji, ko sta pravdni stranki skladno z načeli iz 2. in 3. člena OZ (načelom dispozitivnosti zakonskih določb in načelom prostega urejanja obligacijskih razmerij) v 9. členu pogodbe o izgradnji SE določili izključne možnosti odstopa od pogodbe, od pogodbe odstopi brez izpolnjenih odpovednih razlogov, kar je bistveno pravno vprašanje za pravilno odločitev v konkretni zadevi.
začasna odredba - verjetnost - dokazni standard - poslovna skrivnost
Sodišče prve stopnje je zmotno sklepalo, da upnik ni uspel do standarda verjetnosti izkazati, da je dolžnik ravnal protipravno, ker je podatke nedovoljeno kopiral - kopiral na način, ki mu je bil s pogodbo o zaposlitvi in 74. členom službenega pravilnika izrecno prepovedan. Upnik v pritožbi pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje v tem delu dokazni standard postavilo previsoko. Zlasti tiste kršitve, ki se zgodijo z uporabo računalniške tehnologije, so v dokaznem smislu izredno težko dokazljive. Praktično nemogoče je od upnika zahtevati konkretne trditve in dokaze o tem, na kateri nosilec je dolžnik prenašal podatke. Takšna zahteva bi utegnila izjaloviti možnost doseči začasno varstvo pravice. Na kršitev pravice je možno z zadostno mero verjetnosti sklepati iz obstoja drugih okoliščin, ki vsaka zase ali skupaj zadoščajo za verjetnost, da je do zatrjevane kršitve dejansko prišlo.
ZFPPIPP člen 57, 57/1, 298a, 298a/2, 298a/2-1, 298a/3.
procesna legitimacija upnika - prijava terjatve - prijava hipoteke - ločitvene pravice v stečajnem postopku - fikcija prijave - osnovni seznam preizkušenih terjatev
298.a člen ZFPPIPP določa posebna pravila za prijavo in preizkus hipoteke in terjatve, zavarovane s to hipoteko, ki se pridobi z vpisom v zemljiško knjigo. Če je po stanju ob začetku stečajnega postopka na nepremičnini vknjižena lastninska pravica v korist stečajnega dolžnika, in je ta lastninska pravica omejena z vknjiženo hipoteko, katere vknjižba je začela učinkovati pred začetkom stečajnega postopka, po 1. točki drugega odstavka 298.a člena ZFPPIPP velja (kot pravna fikcija), da sta v stečajnem postopku (pravočasno) prijavljeni ta hipoteka in terjatev, zavarovana z njo. V skladu s tretjim odstavkom citiranega člena, če se z vpisom, ki je začel učinkovati pred začetkom stečajnega postopka in je bil opravljen po začetku stečajnega postopka, vknjiži hipoteka, zaradi pravne fikcije začetka učinkovanja vpisov, določene v 5. členu ZZK-1, tudi za te položaje velja pravna fikcija pravočasne prijave. Take hipoteke in terjatve, zavarovane z njo, hipotekarnemu upniku v stečajnem postopku ni treba prijaviti s posebnim procesnim dejanjem (vlogo o prijavi terjatve). Ločitveno pravico na podlagi take hipoteke in terjatev, zavarovano z njo, mora upravitelj vključiti v osnovni seznam prijavljenih terjatev, čeprav je upnik ni prijavil s posebno procesno vlogo, in jo preizkusiti. Iz navedenega sledi, da upniku, ki ga je upravitelj na podlagi 298.a člena ZFPPIPP dolžan vključiti v (dodatni) osnovni seznam preizkušenih terjatev, ni mogoče odreči procesne legitimacije upnika, saj njegova hipoteka in terjatev, zavarovana z njo, veljata za pravočasno prijavljeni že po samem zakonu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00046690
ZMZPP člen 55. ZPP člen 51b.
pristojnost slovenskega sodišča - stvarna pristojnost sodišča - prometna nesreča - nastanek škodne posledice - posledice prometne nezgode - nastanek škodnega dogodka - Republika Hrvaška - mednarodna pristojnost - odškodninski spor z mednarodnim elementom - stalno prebivališče v Republiki Sloveniji - zavarovalnica kot pravdna stranka - odgovornostna zavarovalnica - povzročitelj škode in zavarovalnica - Bosna in Hercegovina
Tožnica trpi trajne posledice premoženjske nesreče na ozemlju RS, kjer ima stalno prebivališče. Vendar je škoda nastala na Hrvaškem, tožena stranka pa je Zavarovalnica iz BIH. Zato je po določbi 55. člena ZMZPP pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da ni stvarno pristojno.
Glede na to, da spornega stanovanja ne uporablja toženka, ampak tretja oseba, toženka ni pasivno legitimirana v tožbi za plačilo stroškov upravljanja in obratovanja stavbe.