KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00045883
ZKP člen 149b, 149b/3. KZ-1 člen 175, 175/1, 175/3. URS člen 37.
komunikacijska zasebnost - varstvo tajnosti občil - pridobivanje podatkov - pridobitev IMEI številke - podatki o lastniku ali uporabniku komunikacijskega sredstva - kaznivo dejanje zlorabe prostitucije - izkoriščanje prostitucije
V času izdaje odredb za prikrite preiskovalne ukrepe v letu 2016 je tretji odstavek 149.b člena ZKP določal, da če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno oziroma da se pripravlja kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti in je za odkritje tega kaznivega dejanja ali storilca potrebno pridobiti podatke o lastniku ali uporabniku določenega komunikacijskega sredstva za elektronski komunikacijski promet, ki niso objavljeni v naročniških imenikih in o času, v katerem je tako sredstvo bilo oziroma je v uporabi, lahko policija od operaterja zahteva, da ji na njeno pisno zahtevo, tudi brez privolitve posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo, sporoči te podatke. Podatek o IMEI številki telefonskega aparata omogoča zgolj identifikacijo lastnika ali uporabnika določenega komunikacijskega sredstva. Zato pritožbeno sodišče pritrjuje, da IMEI številka telefonskega aparata ne sodi med t. i. varovane prometne podatke, ki so zaščiteni s 37. členom Ustave RS in 8. členom EKČP, za katere pridobitev je potrebna odredba sodišča. Sama IMEI številka namreč ne omogoča razkritja ne vsebine komunikacije, ne udeležencev komunikacije, ne drugih okoliščin komunikacijskega prometa. Zato ni mogoče pritrditi pritožbeni navedbi, da IMEI številka pove bistveno več kot SIM. Kot sicer pravilno izpostavlja pritožnik, se sodba ESČP Benedik proti Sloveniji nanaša na dinamični IP naslov, pri katerem ugotovitev imena in priimka naročnika terja od ponudnika internetnih storitev, da pregleda podatke naročnikov v povezavi s telekomunikacijskimi dogodki, kar pa presega pričakovano zasebnost uporabnikov interneta. Statični IP naslov, ki je primerljiv z IMEI številko telefonskega aparata, pa je napravi dodeljen trajno in za identifikacijo uporabnika le-tega ni potrebno pregledovanje podatkov o prometu oziroma komunikacijski dejavnosti, temveč operater pridobi podatek zgolj z vpogledom v svoje evidence.
ZFPPIPP člen 399, 399/4-3, 406, 406/1-1. ZPP člen 212.
osebni stečaj - ugovor proti odpustu obveznosti - zakonske ovire za odpust obveznosti - prekomerno zadolževanje - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - trditveno in dokazno breme
Pritožnik neutemeljeno prvostopenjskemu sodišču očita, da njegovih navedb o prihodkih iz naslova opravljanja dejavnosti kot samostojnega podjetnika sploh ni preizkušalo, niti dolžnika na naroku ni poučilo, da mora za navedena dejstva ponuditi dokaze. Prvostopenjsko sodišče je dolžnika o možnosti izpodbijanja upnikovega ugovora in dolžnosti, da v zvezi z izpodbijanem ugovora predloži tudi dokaze, dolžnika poučilo že v pozivu, da se izreče o ugovoru proti odpustu obveznosti (PD 57). Nobene potrebe zato ni bilo, da bi sodišče ponovno na naroku dolžnika poučevalo o njegovi dolžnosti predložitve dokazov za njegove navedbe o višini mesečnih prihodkov v svojstvu samostojnega podjetnika. Nekritično do lastnih opustitev dolžnik v njihovo opravičilo očita sodišču nepreveritev njegovih navedb o zatrjevanih prihodkih po uradni dolžnosti z vpogledom na spletnih straneh AJPES-a, kakšne prihodke je imel kot samostojni podjetnik v zadnjih letih, ko je prevzemal obveznosti. Navedenih podatkov sodišče ni dolžno iskati po uradni dolžnosti, protispisna pa je tudi njegova pritožbena trditev, da se je sodišče na naroku za obravnavo ugovora dne 7. 10. 2020 zavezalo, da bo samo pridobilo podatke o prihodkih stečajnega dolžnika z vpogledom v AJPES. Kaj takega iz zapisnika naroka z dne 7. 10. 2020 (PD 61) ne izhaja.
invalidska pokojnina - I. kategorija invalidnosti - izpolnitev pogoja pokojninske dobe
Tožnica, rojena 10. 6. 1970, bi morala na dan nastanka I. kategorije invalidnosti 4. 7. 2014 imeti najmanj 8 let pokojninske dobe, kot ugotavlja sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka. Ker ima dokazanih le 5 let, 5 mesecev in 18 dni pokojninske dobe (ne 6 let in 6 mesecev, kot je bilo sicer zapisano v obrazložitvi sodbe Psp 26/2018, a hkrati pojasnjeno, da tudi to ne bi zadoščalo za priznanje pravice do invalidske pokojnine), je tožbeni zahtevek na podlagi 81. člena ZDSS-1 utemeljeno zavrnjen.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravnomočno razsojena stvar - pravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - delna pravnomočnost - zakonske zamudne obresti
V delu, v katerem je tožnik zahteval obresti od zneska 5.000,00 EUR, bi moralo sodišče prve stopnje tožbo zavreči, ker je v tem delu postal sklep o izvršbi pravnomočen. Sodba je zato v delu, v katerem so prisojene tožniku zakonske zamudne obresti od glavnice 5.000,00 EUR, obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker so zamudne obresti tožniku že prisojene s pravnomočnim delom sklepa o izvršbi.
odškodninska odgovornost države RS - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odgovornost države za delo stečajnega upravitelja - odškodninska odgovornost države za protipravna ravnanja nosilcev javnih pooblastil - odškodninska odgovornost nosilca javnih pooblastil - kaznivo dejanje zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic
Ob logični in smiselni razlagi 26. člena Ustave RS in ob upoštevanju 148. člena OZ izhaja kvečjemu, da država (objektivno) odgovarja za ravnanja državnih organov, da lokalna skupnost odgovarja za ravnanja organov lokalne skupnosti in nosilec javnih pooblastil za svoja ravnanja. Pravilen je zato zaključek prvostopnega sodišča, da bi država na podlagi splošnih pravil o odškodninski odgovornosti lahko odgovarjala le za lastno ravnanje v zvezi s stečajnimi upravitelji, to je za izbiro stečajnega upravitelja in za pomanjkljiv nadzor nad njegovim delom (bodisi s strani sodišča bodisi s strani upravnega organa).
V tem primeru gre za tehtanje neugodnih posledic na eni strani za gospodarsko družbo in na drugi strani za fizično osebo. Posledice za tožečo stranko v primeru neizdaje začasne odredbe so hujše in širše, vplivajo lahko ne le neposredno na njeno poslovanje in obstoj, ampak tudi na njene zaposlene, dobavitelje itd. Posledice za toženo stranko v primeru izdaje začasne odredbe so milejše, slednja ima individualni interes in še tega zavarovanega z zastavno pravico na vitalnem delu podjetja tožeče stranke. Pri taki odredbi je vsebina lahko vse, kar brani obstoječe pravno stanje in se s tem ohranja smisel sodnega postopka. Smisel tega sodnega postopka je, da tožena stranka počaka z izvršbo do pravnomočnega končanja postopka po tožbi.
ZPP člen 249.. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 15, 15/3, 37, 38, 38/1, 38/1-2, 45, 49, 49/1.
zmotna uporaba materialnega prava - nagrada in stroški izvedenca
Pritožba se utemeljeno ne strinja s tem, da je sodišče prve stopnje vsakemu od članov izvedenskega organa priznalo nagrado za pridobitev in proučevanje dodatne dokumentacije, saj je bil (lahko) zdravstveni karton tožnice pridobljen samo enkrat. Zaradi tega je izvedenski organ do nagrade po 2. točki prvega odstavka 38. člena Pravilnika v višini 102,00 EUR upravičen samo enkrat, ne pa dvakrat. Ker je v 3. točki prvega odstavka 37. člena Pravilnika zajeta nagrada za proučevanje dokumentacije v obsegu do 500 strani, je v nagradi za študij spisa po 37. členu Pravilnika za drugega člana izvedenskega organa že zajeta tudi nagrada za dokumentacijo, ki je del zdravstvenega kartona. Glede na navedeno je sodišče izvedenskemu organu neutemeljeno priznalo eno nagrado po 2. točki prvega odstavka 38. člena Pravilnika v višini 102,00 EUR vsakemu od članov, ne pa samo enemu.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1 - 11. OZ člen 356, 356/1, 336, 336/1, 365, 369, 369/1, 369/3.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - zastaranje terjatve - judikatne terjatve
Zastaranje izterjevane terjatve je začelo teči naslednji dan po končanju predhodnega izvršilnega postopka in se pretrgalo z vložitvijo predloga za izvršbo v predmetni izvršilni zadevi.
Sodišče prve stopnje je torej ugovor tožene stranke pravilno zavrnilo kot pavšalen, ker tožena stranka že pravno relevantnih dejstev v zvezi z zatrjevano napako nabavljenega blaga ni podala. Manjkajoče trditvene podlage ni mogoče nadomestiti z dokazi. Stališče pritožnice, da njen ugovor ni bil pavšalen, ker je k ugovoru priložila dokaze, se tako izkaže za neutemeljen.
pristojnost slovenskega sodišča v sporu o nepogodbeni odškodninski odgovornosti - odškodnina zaradi nepoštenih pogajanj - izbirna pristojnost - kraj škodnega dogodka - kraj škodne posledice
Ni res, kar trdi pritožba, da iz navedb tožeče stranke izhaja, da so se pogajalci srečali v Sloveniji zgolj zaradi pregleda obeh družb s sedežem v Republiki Sloveniji, temveč tožeča stranka zatrjuje tudi, da je glavnina nepoštenih pogajanj potekala na sedežu odvetniške pisarne odvetnika A. A. v Ljubljani. To po oceni pritožbenega sodišča zadošča za zaključek o storitvi škodnega dejanja na območju Republike Slovenije.
Glede kraja nastanka škodljive posledice so odločilne le primarne škode, torej kraj, kjer je prišlo do neposrednega vplivanja na zavarovano pravno dobrino (predvsem telo ali premoženje). Ni pa bistveno, kje so nastale nadaljnje ali posredne škode.
ZFPPIPP člen 48, 295, 295-6, 321, 321/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
stečajni postopek - načrt poteka stečajnega postopka - načelo hitrosti stečajnega postopka - unovčenje stečajne mase - rok za izvedbo
Sodišče določi načrt poteka stečajnega postopka zato, da lahko spremlja potek unovčevanja stečajne mase.
Sodišče prve stopnje sicer v razlogih izpodbijanega sklepa ni podrobneje pojasnilo, kolikokrat je v tem stečajnem postopku spremenilo načrt poteka stečajnega postopka in zaradi katerih razlogov, ne glede na navedeno pa je iz obrazložitve jasno, da sodišče prve stopnje upraviteljici nalaga, da do 30. 6. 2021 konča postopke v zvezi z unovčenjem unovčljivega premoženja oziroma poda ustrezne predloge glede prenosa premoženja, ki ga do sedaj ni bilo mogoče unovčiti, ter izvede v istem roku tudi vsa dejanja, ki so potrebna za rešitev spornih razmerij, tudi s sklenitvijo poravnav. Pri tem je izrecno izpostavilo, da stečajnega postopka ni mogoče zaključiti brez spremembe načrta poteka stečajnega postopka, ker se mora do roka, ki ga je sodišče določilo v tem sklepu, še unovčiti stečajna masa. To pa pomeni, da bo sodišče prve stopnje potek unovčitve stečajne mase, ki jo je treba še unovčiti, spremljalo in tudi ustrezno nadziralo, zato drugačne pritožbene trditve, ki se nanašajo na unovčenje stečajne mase, niso utemeljene.
OZ člen 26, 26/1, 28, 28/1, 28/2, 29, 29/2, 29/3, 103.
sklenitev pogodbe - ponudba - sprejem ponudbe - rok za sprejem ponudbe - sklenitev prodajne pogodbe pod pogoji iz podane ponudbe
Upoštevaje ponudbo, ki izhaja iz predračuna, plačila v skupnem znesku 19.000,00 EUR ni mogoče obravnavati kot izjavo o sprejemu. S plačilom zneska 10.000,00 EUR in zneska 9.000,00 EUR niti z njuno vsoto tožeča stranka ni izpolnila ponudbenega pogoja, ki je določal, da ponudba šteje za sprejeto v primeru 20 % ponudbene vrednosti. Glede na ponudbeno vrednost predračuna 136.306,00 EUR, bi namreč tožeča stranka za potrditev naročila oziroma sprejem ponudbe morala plačati znesek 27.261,20 EUR (to predstavlja 20 % ponudbene vrednosti), in sicer do 17. 8. 2016. Ker sta bila tako višina nakazanega zneska kot tudi datum plačila izvršena mimo ponudbenih pogojev, katerih izpolnitev bi lahko predstavljala sprejem ponudbe, pa v konkretnem primeru pogodba (s sestavinami, ki izhajajo iz predračuna) med pravdnima strankama ni bila sklenjena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00045192
ZZK-1 člen 98, 100.a, 147, 148.. GZ člen 93, 94.. ZIN člen 30.. ZUP člen 224, 224/1, 224/1-3, 236, 236/2.
zaznamba prepovedi iz inšpekcijske odločbe v zemljiški knjigi - zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - izvršljiva inšpekcijska odločba - pravnomočnost oziroma dokončnost odločbe - stroga formalnost zemljiškoknjižnega postopka
Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo zaznambo izrečenega inšpekcijskega ukrepa in posebnih prepovedi. Ne v Gradbenem zakonu in tudi ne v določbah Zakona o inšpekcijskem nadzoru in Zakona o zemljiški knjigi ni podlage za zaključek, ki ga ponuja pritožba, da bi bila za vpis zaznambe prepovedi iz inšpekcijske odločbe v zemljiški knjigi potrebna dokončnost oz. pravnomočnost upravne odločbe. Zoper odločbo inšpektorja ima posameznik pritožbo, ki pa ne zadrži izvršitve (30. člen ZIN).
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - odškodnina zaradi smrti bližnjega - trajnejša življenjska skupnost bratov in sester - izvajanje dokazov v ponovljenem postopku - odmera denarne odškodnine - preizkus pravilnosti dokazne ocene - ugotavljanje obsega škode
Dokazna ocena, na katero je sodišče prve stopnje oprlo svojo presojo, da je med tožnico in njeno pokojno sestro obstajala trajnejša življenjska skupnost, je celovita, razumna in prepričljiva, enako velja glede obstoja duševnih bolečin zaradi smrti sestre.
preizkus terjatev v stečajnem postopku - prerekanje terjatev v stečajnem postopku - prerekanje terjatev v osebnem stečaju s strani dolžnika - rok za dolžnikov ugovor o prerekanju terjatev
Insolventni dolžnik, ki je fizična oseba in se zoper njega vodi postopek osebnega stečaja, ima v postopku zaradi insolventnosti položaj stranke in lahko prereka pravočasno prijavljeno terjatev upnika v tem postopku. Za insolventnega osebnega dolžnika se glede prerekanja terjatve smiselno uporabljajo določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) o ugovoru upnika o prerekanju terjatev (64. člen ZFPPIPP).
nepodpisana pritožba - pritožba vložena po pooblaščencu - zavrženje pritožbe
Na pritožbi ni podpisa vlagatelja. V glavi je sicer navedeno ime pooblaščene odvetnice, sedež pisarne in telefon ter na zadnji strani firma predlagatelja in ime zakonitega zastopnika. Vendar nikjer ni podpisa.
poprava krivic - pravica do starostne pokojnine - (ne)izpolnjevanje pogojev
Določilo četrtega odstavka 27. člena ZPIZ-2 določa, da pridobi pravico do starostne pokojnine zavarovanec, ki je dopolnil 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa, česar pa tožeča stranka ob vložitvi zahteve s starostjo 58 let in 9 mesecev starosti ni izpolnjevala, niti ni izpolnjevala pogoja starosti po prehodnih določbah ZPIZ-2.
pravni interes za pritožbo - uspeh v pravdi - nedopustna pritožba - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo kot tožba v pravdnem postopku - poziv na dopolnitev tožbe - dopolnitev tožbe - odgovor na dopolnitev tožbe - trditveno in dokazno breme - vročitev poziva na odgovor - soglasje k mediaciji - soglasje za mediacijo - nevložitev odgovora na tožbo - opustitev vložitve odgovora na tožbo - nesporna dejstva
Pravni interes za pritožbo je predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. Če ni pravnega interesa za pritožbo, je slednja nedovoljena in zato nedopustna. Pravni interes mora obstajati tako ob vložitvi pritožbe kot tudi v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi.
Zmotno je pritožbeno stališče, da eventualno soglasje za mediacijo toženo stranko razbremeni trditvenega in dokaznega bremena. Kaj takega iz zakona ne izhaja, pa tudi sodišče prve stopnje takega pouka toženi stranki ni dalo. Iz povabila k postopku mediacije ne izhaja, da pravila iz poziva ne veljajo, če se stranka spusti v postopek mediacije. Ker niti vsebina poziva niti vsebina povabila po presoji pritožbenega sodišča nobenemu povprečno razumnemu in povprečno skrbnemu človeku ne nudi opore za tak zaključek, kakršnega je napravila pritožnica, s sklicevanjem na svoje „zmotno razumevanje“ omenjenih dopisov ne more uspeti.
prepoved vstopa - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prepoved stikov
Sodišče je pravilno navedlo, da je v skladu z določilom 22. e člena ZPND v postopkih, ki se vodijo zaradi vseh oblik nasilja, izključeno alternativno reševanje sporov, in pravilno ugotovilo, da citirana sodna poravnava z zavezo, da se nasprotni udeleženec ne bo približeval predlagateljici na razdaljo 50 m, ne vsebuje tudi trajanja ukrepa, kar bi predlagateljici omogočilo, da bi lahko v skladu z določilom tretjega odstavka 19. člena ZPND predlagala podaljšanje ukrepa, kakor tudi, da se udeleženca postopka s citirano sodno poravnavo nista dogovorila glede denarne kazni za primer, če nasprotni udeleženec ne bi ravnal v skladu s svojo zavezo. Na podlagi navedenega je pravilno zaključilo, da citirane sodne poravnave v smislu določil ZPND zagotovo ni mogoče šteti kot zadostne zaščite žrtve nasilja pred nadaljnjimi in bodočimi nasilnimi ravnanji in zato tudi ne kot ovire za izrek nadaljnjih ukrepov po ZPND.