stečajni postopek - soglasje k sklenitvi sodne poravnave - poravnava - negotovost pravnega položaja
Osebe, med katerimi je spor ali negotovost glede kakšnega pravnega razmerja, s pogodbo o poravnavi z vzajemnimi popustitvami prekinejo spor oziroma odpravijo negotovost in določijo svoje vzajemne pravice in obveznosti.
Negotovost je podana tudi, kadar je negotova uveljavitev neke pravice.
Pritožnica obstoj negotovosti vprašanja glede lastništva neutemeljeno spregleda. Neutemeljeno vztraja, da bi bilo treba tudi v konkretnem primeru pri unovčitvi nepremičnine upoštevati tržno, ne pa likvidacijsko vrednost.
Nedvomno bi to upraviteljica tudi upoštevala, če bi razpolagala s pravnomočno sodbo, da MO ni originarno pridobil lastninske pravice na sporni nepremičnini in bi jo potem lahko tudi prodala po tržni ceni zainteresiranim kupcem. Vendar s tako sodbo upraviteljica ne razpolaga.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1 - 11. OZ člen 356, 356/1, 336, 336/1, 365, 369, 369/1, 369/3.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - zastaranje terjatve - judikatne terjatve
Zastaranje izterjevane terjatve je začelo teči naslednji dan po končanju predhodnega izvršilnega postopka in se pretrgalo z vložitvijo predloga za izvršbo v predmetni izvršilni zadevi.
začasna odredba - verjetnost - dokazni standard - poslovna skrivnost
Sodišče prve stopnje je zmotno sklepalo, da upnik ni uspel do standarda verjetnosti izkazati, da je dolžnik ravnal protipravno, ker je podatke nedovoljeno kopiral - kopiral na način, ki mu je bil s pogodbo o zaposlitvi in 74. členom službenega pravilnika izrecno prepovedan. Upnik v pritožbi pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje v tem delu dokazni standard postavilo previsoko. Zlasti tiste kršitve, ki se zgodijo z uporabo računalniške tehnologije, so v dokaznem smislu izredno težko dokazljive. Praktično nemogoče je od upnika zahtevati konkretne trditve in dokaze o tem, na kateri nosilec je dolžnik prenašal podatke. Takšna zahteva bi utegnila izjaloviti možnost doseči začasno varstvo pravice. Na kršitev pravice je možno z zadostno mero verjetnosti sklepati iz obstoja drugih okoliščin, ki vsaka zase ali skupaj zadoščajo za verjetnost, da je do zatrjevane kršitve dejansko prišlo.
OZ člen 26, 26/1, 28, 28/1, 28/2, 29, 29/2, 29/3, 103.
sklenitev pogodbe - ponudba - sprejem ponudbe - rok za sprejem ponudbe - sklenitev prodajne pogodbe pod pogoji iz podane ponudbe
Upoštevaje ponudbo, ki izhaja iz predračuna, plačila v skupnem znesku 19.000,00 EUR ni mogoče obravnavati kot izjavo o sprejemu. S plačilom zneska 10.000,00 EUR in zneska 9.000,00 EUR niti z njuno vsoto tožeča stranka ni izpolnila ponudbenega pogoja, ki je določal, da ponudba šteje za sprejeto v primeru 20 % ponudbene vrednosti. Glede na ponudbeno vrednost predračuna 136.306,00 EUR, bi namreč tožeča stranka za potrditev naročila oziroma sprejem ponudbe morala plačati znesek 27.261,20 EUR (to predstavlja 20 % ponudbene vrednosti), in sicer do 17. 8. 2016. Ker sta bila tako višina nakazanega zneska kot tudi datum plačila izvršena mimo ponudbenih pogojev, katerih izpolnitev bi lahko predstavljala sprejem ponudbe, pa v konkretnem primeru pogodba (s sestavinami, ki izhajajo iz predračuna) med pravdnima strankama ni bila sklenjena.
ZFPPIPP člen 48, 295, 295-6, 321, 321/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
stečajni postopek - načrt poteka stečajnega postopka - načelo hitrosti stečajnega postopka - unovčenje stečajne mase - rok za izvedbo
Sodišče določi načrt poteka stečajnega postopka zato, da lahko spremlja potek unovčevanja stečajne mase.
Sodišče prve stopnje sicer v razlogih izpodbijanega sklepa ni podrobneje pojasnilo, kolikokrat je v tem stečajnem postopku spremenilo načrt poteka stečajnega postopka in zaradi katerih razlogov, ne glede na navedeno pa je iz obrazložitve jasno, da sodišče prve stopnje upraviteljici nalaga, da do 30. 6. 2021 konča postopke v zvezi z unovčenjem unovčljivega premoženja oziroma poda ustrezne predloge glede prenosa premoženja, ki ga do sedaj ni bilo mogoče unovčiti, ter izvede v istem roku tudi vsa dejanja, ki so potrebna za rešitev spornih razmerij, tudi s sklenitvijo poravnav. Pri tem je izrecno izpostavilo, da stečajnega postopka ni mogoče zaključiti brez spremembe načrta poteka stečajnega postopka, ker se mora do roka, ki ga je sodišče določilo v tem sklepu, še unovčiti stečajna masa. To pa pomeni, da bo sodišče prve stopnje potek unovčitve stečajne mase, ki jo je treba še unovčiti, spremljalo in tudi ustrezno nadziralo, zato drugačne pritožbene trditve, ki se nanašajo na unovčenje stečajne mase, niso utemeljene.
ZDZdr člen 30, 30/1, 39, 39/1, 53. ZPP člen 350, 350/2. ZNP-1 člen 42.
duševno zdravje - duševne motnje - ogrožanje sebe in drugih - ogrožanje varnosti ljudi - ogrožanje življenja in zdravja - psihiatrično zdravljenje - oddelek pod posebnim nadzorom - brez privolitve osebe - zmožnost presoje realnosti - samomorilnost - potrebno zdravljenje - bolezenska stanja - uspešnost zdravljenja
Izkazano je torej, da pritožnik ogroža svoje življenje, obstaja pa tudi nevarnost, da bi ogrožal zdravje drugih, opisano ogrožanje pa je posledica pritožnikove duševne motnje, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovati svoje ravnanje, teh vzrokov in ogrožanja pa ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, kot le z zdravljenjem v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve, s tem, da je čas zadržanja pritožnika na oddelku pod posebnim nadzorom določen glede na pričakovano uspešnost zdravljenja, ko bo pritožnik sposoben samostojno sodelovati v milejših oblikah zdravljenja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00045883
ZKP člen 149b, 149b/3. KZ-1 člen 175, 175/1, 175/3. URS člen 37.
komunikacijska zasebnost - varstvo tajnosti občil - pridobivanje podatkov - pridobitev IMEI številke - podatki o lastniku ali uporabniku komunikacijskega sredstva - kaznivo dejanje zlorabe prostitucije - izkoriščanje prostitucije
V času izdaje odredb za prikrite preiskovalne ukrepe v letu 2016 je tretji odstavek 149.b člena ZKP določal, da če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno oziroma da se pripravlja kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti in je za odkritje tega kaznivega dejanja ali storilca potrebno pridobiti podatke o lastniku ali uporabniku določenega komunikacijskega sredstva za elektronski komunikacijski promet, ki niso objavljeni v naročniških imenikih in o času, v katerem je tako sredstvo bilo oziroma je v uporabi, lahko policija od operaterja zahteva, da ji na njeno pisno zahtevo, tudi brez privolitve posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo, sporoči te podatke. Podatek o IMEI številki telefonskega aparata omogoča zgolj identifikacijo lastnika ali uporabnika določenega komunikacijskega sredstva. Zato pritožbeno sodišče pritrjuje, da IMEI številka telefonskega aparata ne sodi med t. i. varovane prometne podatke, ki so zaščiteni s 37. členom Ustave RS in 8. členom EKČP, za katere pridobitev je potrebna odredba sodišča. Sama IMEI številka namreč ne omogoča razkritja ne vsebine komunikacije, ne udeležencev komunikacije, ne drugih okoliščin komunikacijskega prometa. Zato ni mogoče pritrditi pritožbeni navedbi, da IMEI številka pove bistveno več kot SIM. Kot sicer pravilno izpostavlja pritožnik, se sodba ESČP Benedik proti Sloveniji nanaša na dinamični IP naslov, pri katerem ugotovitev imena in priimka naročnika terja od ponudnika internetnih storitev, da pregleda podatke naročnikov v povezavi s telekomunikacijskimi dogodki, kar pa presega pričakovano zasebnost uporabnikov interneta. Statični IP naslov, ki je primerljiv z IMEI številko telefonskega aparata, pa je napravi dodeljen trajno in za identifikacijo uporabnika le-tega ni potrebno pregledovanje podatkov o prometu oziroma komunikacijski dejavnosti, temveč operater pridobi podatek zgolj z vpogledom v svoje evidence.
Drugi dolžnik izpodbija dokazni pomen javne listine v skladu s četrtim odstavkom 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki jo ima obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi v spisu.
Vendar dolžnik za pritožbene navedbe ni predlagal nobenega dokaza.
URS člen 8, 26, 27, 31.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.. ZPIZ-1 člen 19.. ZPIZ-2 člen 6, 6/1, 6/2, 16.. ZMEPIZ-1 člen 22, 45.. ZPIZ-2B člen 37.. BMKSZ-A člen 4, 7, 8, 8/2, 9, 10, 10/1.
lastnost zavarovanca iz naslova družbeništva in poslovodenja zasebne družbe - izvzem iz obveznega zavarovanja - meddržavni sporazum
Izvzem iz obveznega socialnega zavarovanja je torej mogoč le ob uporabi določb iz II. dela BMKSZ, ki pa za družbenike gospodarskih družb, ki so hkrati poslovodne osebe sploh ni predviden. Izhajajoč iz navedenega je s prvostopenjsko sodbo pravilno presojeno, da ima pritožnik na temelju 16. člena ZPIZ-2 od 18. 12. 2017 dalje (pa vse do 19. 11. 2018, ko je bil kot direktor izbrisan iz registra), lastnost zavarovanca.
Nenazadnje tožnik dejanskega stanu iz 2. odstavka 8. člena BMKSZ, da bi v Makedoniji opravljal enako dejavnost, kot v R Sloveniji ni zatrjeval, kaj šele dokazoval. Če je bil v Makedoniji zavarovan na temelju odvetništva, ni bil zavarovan na isti podlagi, ko je v Sloveniji ex lege vključen v zavarovanje iz naslova družbeništva gospodarske družbe ter sočasnega poslovodenja d. o. o. Iz listin sodnega ali upravnega spisa ne izhaja, da bi pritožnik sploh poskušal sprožiti postopek o izvzetju iz zavarovanja po BMKSZ.
ZIZ člen 44, 44/3. OZ člen 336, 336/1, 356, 356/1, 365, 366, 366/1.
zastaranje - ugovor zastaranja - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - pretrganje zastaranja
Upnikova terjatev izhaja iz pravnomočne sodne odločbe, zato zanjo velja desetletni zastaralni rok. Zastaranje začne teči naslednji dan po pravnomočnosti sodne odločbe, tek zastaralnega roka pa se pretrga z uveljavljanjem terjatve pred sodiščem ali drugim pristojnim organom. Vendar pa zaradi posebne narave sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki je kombinirani postopek izdaje plačilnega naloga in hkratne dovolitve izvršbe,zastaranje v takem primeru ne začne teči (že) takoj po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, temveč tedaj, ko je izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine pravnomočno končan.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00046138
OZ člen 132, 168, 168/3, 239, 239/2, 240. ZPP člen 285, 351, 351/1, 358, 358-2, 358-5.
poslovna odškodninska odgovornost - predpostavke poslovne odškodninske odgovornosti - navadna škoda in izgubljeni dobiček - izračun izgubljenega dobička - prihodki - stroški - navadna škoda - zmanjšanje premoženja - dokazilo o plačilu - zmotna uporaba materialnega prava - sklepčnost tožbe - materialno procesno vodstvo - trditveno in dokazno breme - sprememba izpodbijane sodbe
OZ v tretjem odstavku 168. člena določa, da se pri oceni izgubljenega dobička upošteva dobiček, ki bi ga bilo utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči. Sodna praksa je pri ugotavljanju izgubljenega dobička jasna: izgubljeni dobiček je razlika med tistimi prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in tistimi odhodki, ki bi v zvezi s temi prihodki nastali (variabilni stroški). Trditveno in dokazno breme tako glede prihodkov, odhodkov, kot tudi obstoja posebnih okoliščin, je na tožeči stranki.
Tožničino utemeljevanje utesnjenega zahtevka zgolj kot znižanje prvotnega (ki ga je brez podrobnejše razčlenitve postavila v višini računa za predmetno blago, izstavljenega njenemu končnemu kupcu) za razliko med dobropisom ob vračilu zadevnega blaga dobavitelju in zaračunanimi ji stroški vračila tega blaga ne ustreza zgornji opredelitvi izgubljenega dobička. Dobropis ob vračilu blaga dobavitelju ne predstavlja prihodka, ki bi ga tožnica imela v primeru toženkine izpolnitve pogodbe in ne odhodka v zvezi s takim prihodkom, niti tovrstnih odhodkov ne predstavljajo zaračunani stroški vračila blaga, konkretnih navedb o strošku nabave zadevnega blaga pa tožnica ni podala. Tožnica tako svoj zahtevek materialnopravno zmotno utemeljuje na razliki med pričakovanim prihodkom ob prodaji zadevnega blaga končnemu kupcu in izposlovanim prihodkom ob vračilu tega blaga dobavitelju ter ne na podlagi zgoraj izpostavljenih pravo relevantnih spremenljivkah, ki (kot sistemska celota) opredeljujejo pravno priznano izgubo dobička.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00046205
ZPIZ-2 člen 4, 4/1, 111, 111/6.. OZ člen 184.. URS člen 14, 14/2.. ZUP člen 50, 50/1, 108, 108/1, 153, 153/1, 153/1-1.
smrt zavarovanca - odmera starostne pokojnine - aktivna legitimacija dediča
V sporni zadevi je zavarovanec vložil zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine in v času vodenja upravnega postopka umrl. Tudi v tem primeru je potrebno dedičem omogočiti, da lahko vstopijo v postopek.
URS člen 22. ZPND člen 22, 22.a, 22.a/1. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 5, 8, 258, 258/2. ZS člen 83, 83/3, 83/3-3, 83.a.
nasilje v družini - nepravdni postopek - nujna zadeva - COVID-19 - izostanek z naroka - pravica do izjave v postopku - ustavna pravica - dokazna presoja - stopnja verjetnosti
Predlagateljica in njena pooblaščenka se naroka kljub pravilnemu vabljenju nista udeležili in zato je prvostopno sodišče povsem pravilno v skladu z določbo prvega odstavka 22.a člena ZPND v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) in drugim odstavkom 258. člena ZPP narok opravilo brez udeležbe in zaslišanja predlagateljice. Predlagateljici tako ni bila kratena pravica do obravnavanja po določbi 22. člena Ustave RS v zvezi z 42. členom ZNP in 5. členom ZPP, kot zatrjuje pritožba.
pritožba zoper odločitev o stroških postopka - umik predloga za izvršbo - izpolnitev obveznosti
Ob smiselni uporabi določbe prvega odstavka 158. člena ZPP mora upnik povrniti dolžniku stroške izvršilnega postopka, razen če je predlog za izvršbo umaknil takoj, ko je dolžnik izpolnil svojo obveznost.
poprava krivic - pravica do starostne pokojnine - (ne)izpolnjevanje pogojev
Določilo četrtega odstavka 27. člena ZPIZ-2 določa, da pridobi pravico do starostne pokojnine zavarovanec, ki je dopolnil 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa, česar pa tožeča stranka ob vložitvi zahteve s starostjo 58 let in 9 mesecev starosti ni izpolnjevala, niti ni izpolnjevala pogoja starosti po prehodnih določbah ZPIZ-2.
ZFPPIPP člen 399, 399/4-3, 406, 406/1-1. ZPP člen 212.
osebni stečaj - ugovor proti odpustu obveznosti - zakonske ovire za odpust obveznosti - prekomerno zadolževanje - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - trditveno in dokazno breme
Pritožnik neutemeljeno prvostopenjskemu sodišču očita, da njegovih navedb o prihodkih iz naslova opravljanja dejavnosti kot samostojnega podjetnika sploh ni preizkušalo, niti dolžnika na naroku ni poučilo, da mora za navedena dejstva ponuditi dokaze. Prvostopenjsko sodišče je dolžnika o možnosti izpodbijanja upnikovega ugovora in dolžnosti, da v zvezi z izpodbijanem ugovora predloži tudi dokaze, dolžnika poučilo že v pozivu, da se izreče o ugovoru proti odpustu obveznosti (PD 57). Nobene potrebe zato ni bilo, da bi sodišče ponovno na naroku dolžnika poučevalo o njegovi dolžnosti predložitve dokazov za njegove navedbe o višini mesečnih prihodkov v svojstvu samostojnega podjetnika. Nekritično do lastnih opustitev dolžnik v njihovo opravičilo očita sodišču nepreveritev njegovih navedb o zatrjevanih prihodkih po uradni dolžnosti z vpogledom na spletnih straneh AJPES-a, kakšne prihodke je imel kot samostojni podjetnik v zadnjih letih, ko je prevzemal obveznosti. Navedenih podatkov sodišče ni dolžno iskati po uradni dolžnosti, protispisna pa je tudi njegova pritožbena trditev, da se je sodišče na naroku za obravnavo ugovora dne 7. 10. 2020 zavezalo, da bo samo pridobilo podatke o prihodkih stečajnega dolžnika z vpogledom v AJPES. Kaj takega iz zapisnika naroka z dne 7. 10. 2020 (PD 61) ne izhaja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00051377
URS člen 22. ZIZ člen 272. ZSDH-1 člen 1, 1/2, 7, 15, 15/1, 18, 18/1, 18/2, 19, 19/1, 19/2. OZ člen 49, 86, 86/1, 118. ZIUOOPE člen 1, 71, 71/1, 72, 72/2, 72/3, 72/4, 74, 74/1, 75, 81. ZGD-1 člen 580, 580/2, 580/3, 618, 618/2.
zavarovanje nedenarne terjatve - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - pogodba o prodaji poslovnega deleža - verjetno izkazana dejstva - verjeten obstoj terjatve - ugovor zoper začasno odredbo - Slovenski državni holding (SDH) - upravljanje kapitalskih naložb države - stvarna legitimacija - pravdno upravičenje - ničnost pravnega posla - posledice ničnosti - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - priglasitev - priglasitev neposredne tuje naložbe ministrstvu - nevarnost za javni red in varnost rs - kogentne določbe - jasne določbe - nakup poslovnega deleža - združitev družb - prevara - obrazložitev odločbe - pošten postopek - pravica do enakega varstva - čezmerno prikrajšanje - vrednost predmeta - vrednost poslovnega deleža - vedenje
Za izdajo začasne odredbe zadoščajo verjetno izkazana dejstva oziroma nižji dokazni standard kot bo veljal za vsebinsko odločitev o tožbenem zahtevku.
Upoštevaje vse citirane določbe ZSDH-1 in sam namen tega zakona, ki je izključno upravičenje razpolaganja s kapitalskimi naložbami RS v imenu in za račun RS v celoti prenesel na upnika, upravljanje pa zajema tudi zastopanje v sodnih postopkih v imenu in za račun RS, je procesno upravičenje upnika po presoji pritožbenega sodišča podano.
Ne glede na to kaj pomeni neposredna tuja naložba po ZIUOOPE, kdo jo je dolžan prijaviti, v kakšnem primeru in kdaj, ima ministrstvo, pristojno za gospodarstvo torej tudi samo možnost pregledati posamezne tuje naložbe (drugi odstavek 72. člena ZIUOOPE) in na podlagi tega ugotoviti, ali predstavlja neposredna tuja naložba grožnjo varnosti in javnemu redu RS. Zato dejstvo, da zavezanec posla ne priglasi pristojnemu ministrstvu, samo po sebi ne more pomeniti njegove ničnosti, saj bi bilo to v nasprotuje z namenom zakona, ki ni v preprečevanju tujih naložb, temveč v tem, da se ugotovi ali ne predstavlja morda konkretna neposredna tuja naložba grožnjo varnosti in javnemu redu RS. Zato tak posel, če ga zavezanec ne priglasi, ministrstvo kljub temu lahko pregleda samo. Če bi iz namena zakona izhajala neposredna ničnost v primeru nepriglasitve posla s strani zavezanca, ministrstvo presoje posla brez priglasitve v nobenem primeru ne bi moglo več opraviti, saj bi bil tak posel že ničen in bi bila njegova presoja brez vsakega pomena. Dejstvo, da lahko presojo opravi tudi ministrstvo kaže torej na to, da je posel ničen le, če se skozi pregled ministrstva po določbah ZIUOOPE izkaže, da bi predstavljal grožnjo varnosti in javnemu redu RS (prvi odstavek 74. člena ZIUOOPE), ne pa tudi v primeru, da ga zavezanec ni priglasil.
Posledico ničnosti imajo lahko le tiste določbe, ki so jasno in nedvoumno določene, saj gre za najstrožjo obliko sankcije, ta pa je lahko predvidena le v primeru, ko je tudi zakonodajalec jasno in nedvoumno postavil določeno pravno pravilo, o čemer v danem primeru ne moremo govoriti.
Pravno relevatna je le tista nevednost o pravi vrednosti predmeta pogodbe, da stranki na noben način ni mogla biti znana vrednost poslovnega deleža, ki se je prodajal, tega pa upnik (vsaj do sedaj v postopku) ne trdi.
neposredno izvršljiv notarski zapis - izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - zapadlost terjatve - opredelitev datuma zapadlosti terjatve
Prvi odstavek 20.a člena ZIZ določa dva pogoja za izvršljivost notarskega zapisa. Dolžnik mora v njem soglašati z njegovo neposredno izvršljivostjo (prvi pogoj) in terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, mora biti zapadla (drugi pogoj).
Po drugem odstavku 20.a člena ZIZ se zapadlost terjatve dokazuje z notarskim zapisom, javno listino ali po zakonu overjeno listino. Če zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, notar stranke opozori, da za dokaz zapadlosti terjatve zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku (tretji odstavek 20.a člena ZIZ).
Ker zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, je za presojo, katera (pravna) dejstva povzročijo zapadlost terjatve, potrebno uporabiti pravila obligacijskega prava.
prepoved vstopa - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prepoved stikov
Sodišče je pravilno navedlo, da je v skladu z določilom 22. e člena ZPND v postopkih, ki se vodijo zaradi vseh oblik nasilja, izključeno alternativno reševanje sporov, in pravilno ugotovilo, da citirana sodna poravnava z zavezo, da se nasprotni udeleženec ne bo približeval predlagateljici na razdaljo 50 m, ne vsebuje tudi trajanja ukrepa, kar bi predlagateljici omogočilo, da bi lahko v skladu z določilom tretjega odstavka 19. člena ZPND predlagala podaljšanje ukrepa, kakor tudi, da se udeleženca postopka s citirano sodno poravnavo nista dogovorila glede denarne kazni za primer, če nasprotni udeleženec ne bi ravnal v skladu s svojo zavezo. Na podlagi navedenega je pravilno zaključilo, da citirane sodne poravnave v smislu določil ZPND zagotovo ni mogoče šteti kot zadostne zaščite žrtve nasilja pred nadaljnjimi in bodočimi nasilnimi ravnanji in zato tudi ne kot ovire za izrek nadaljnjih ukrepov po ZPND.
Glede na to, da spornega stanovanja ne uporablja toženka, ampak tretja oseba, toženka ni pasivno legitimirana v tožbi za plačilo stroškov upravljanja in obratovanja stavbe.