KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00045883
ZKP člen 149b, 149b/3. KZ-1 člen 175, 175/1, 175/3. URS člen 37.
komunikacijska zasebnost - varstvo tajnosti občil - pridobivanje podatkov - pridobitev IMEI številke - podatki o lastniku ali uporabniku komunikacijskega sredstva - kaznivo dejanje zlorabe prostitucije - izkoriščanje prostitucije
V času izdaje odredb za prikrite preiskovalne ukrepe v letu 2016 je tretji odstavek 149.b člena ZKP določal, da če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno oziroma da se pripravlja kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti in je za odkritje tega kaznivega dejanja ali storilca potrebno pridobiti podatke o lastniku ali uporabniku določenega komunikacijskega sredstva za elektronski komunikacijski promet, ki niso objavljeni v naročniških imenikih in o času, v katerem je tako sredstvo bilo oziroma je v uporabi, lahko policija od operaterja zahteva, da ji na njeno pisno zahtevo, tudi brez privolitve posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo, sporoči te podatke. Podatek o IMEI številki telefonskega aparata omogoča zgolj identifikacijo lastnika ali uporabnika določenega komunikacijskega sredstva. Zato pritožbeno sodišče pritrjuje, da IMEI številka telefonskega aparata ne sodi med t. i. varovane prometne podatke, ki so zaščiteni s 37. členom Ustave RS in 8. členom EKČP, za katere pridobitev je potrebna odredba sodišča. Sama IMEI številka namreč ne omogoča razkritja ne vsebine komunikacije, ne udeležencev komunikacije, ne drugih okoliščin komunikacijskega prometa. Zato ni mogoče pritrditi pritožbeni navedbi, da IMEI številka pove bistveno več kot SIM. Kot sicer pravilno izpostavlja pritožnik, se sodba ESČP Benedik proti Sloveniji nanaša na dinamični IP naslov, pri katerem ugotovitev imena in priimka naročnika terja od ponudnika internetnih storitev, da pregleda podatke naročnikov v povezavi s telekomunikacijskimi dogodki, kar pa presega pričakovano zasebnost uporabnikov interneta. Statični IP naslov, ki je primerljiv z IMEI številko telefonskega aparata, pa je napravi dodeljen trajno in za identifikacijo uporabnika le-tega ni potrebno pregledovanje podatkov o prometu oziroma komunikacijski dejavnosti, temveč operater pridobi podatek zgolj z vpogledom v svoje evidence.
tožba na ugotovitev neobstoja ločitvene pravice - delni umik prijave terjatve - stroški pravdnega postopka - pripoznava tožbenega zahtevka - stroški pristopa na narok
Če pravni interes za vodenje pravde obstaja in je sodišče prve stopnje pravdni stranki na narok povabilo ter ga tudi izvedlo, pa tožeči stranki ni mogoče odreči priznanja stroškov za udeležbo na naroku. Tožena stranka je namreč tožbeni zahtevek pripoznala šele kasneje v postopku oziroma šele po prejemu odločitve pritožbenega sodišča.
postopek osebnega stečaja - prodaja stanovanja - način prodaje premoženja stečajnega dolžnika - prodaja solastniškega deleža na nepremičnini - javna dražba - izklicna cena - izpraznitev stanovanja - rok za izpraznitev in izročitev stanovanja
ZFPPIPP določa, da se lahko pogodba o prodaji dolžnikovega premoženja sklene na podlagi javne dražbe ali zavezujočega zbiranja ponudb. Zakon torej ne favorizira enega načina prodaje pred drugim. Ocena, ali bi bilo mogoče ugodnejšo ceno doseči z enim ali z drugim načinom prodaje, je zato odvisna od okoliščin konkretne prodaje.
ZPP člen 249.. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 15, 15/3, 37, 38, 38/1, 38/1-2, 45, 49, 49/1.
zmotna uporaba materialnega prava - nagrada in stroški izvedenca
Pritožba se utemeljeno ne strinja s tem, da je sodišče prve stopnje vsakemu od članov izvedenskega organa priznalo nagrado za pridobitev in proučevanje dodatne dokumentacije, saj je bil (lahko) zdravstveni karton tožnice pridobljen samo enkrat. Zaradi tega je izvedenski organ do nagrade po 2. točki prvega odstavka 38. člena Pravilnika v višini 102,00 EUR upravičen samo enkrat, ne pa dvakrat. Ker je v 3. točki prvega odstavka 37. člena Pravilnika zajeta nagrada za proučevanje dokumentacije v obsegu do 500 strani, je v nagradi za študij spisa po 37. členu Pravilnika za drugega člana izvedenskega organa že zajeta tudi nagrada za dokumentacijo, ki je del zdravstvenega kartona. Glede na navedeno je sodišče izvedenskemu organu neutemeljeno priznalo eno nagrado po 2. točki prvega odstavka 38. člena Pravilnika v višini 102,00 EUR vsakemu od članov, ne pa samo enemu.
URS člen 22. ZPND člen 22, 22.a, 22.a/1. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 5, 8, 258, 258/2. ZS člen 83, 83/3, 83/3-3, 83.a.
nasilje v družini - nepravdni postopek - nujna zadeva - COVID-19 - izostanek z naroka - pravica do izjave v postopku - ustavna pravica - dokazna presoja - stopnja verjetnosti
Predlagateljica in njena pooblaščenka se naroka kljub pravilnemu vabljenju nista udeležili in zato je prvostopno sodišče povsem pravilno v skladu z določbo prvega odstavka 22.a člena ZPND v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) in drugim odstavkom 258. člena ZPP narok opravilo brez udeležbe in zaslišanja predlagateljice. Predlagateljici tako ni bila kratena pravica do obravnavanja po določbi 22. člena Ustave RS v zvezi z 42. členom ZNP in 5. členom ZPP, kot zatrjuje pritožba.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - odškodnina zaradi smrti bližnjega - trajnejša življenjska skupnost bratov in sester - izvajanje dokazov v ponovljenem postopku - odmera denarne odškodnine - preizkus pravilnosti dokazne ocene - ugotavljanje obsega škode
Dokazna ocena, na katero je sodišče prve stopnje oprlo svojo presojo, da je med tožnico in njeno pokojno sestro obstajala trajnejša življenjska skupnost, je celovita, razumna in prepričljiva, enako velja glede obstoja duševnih bolečin zaradi smrti sestre.
pristojnost slovenskega sodišča v sporu o nepogodbeni odškodninski odgovornosti - odškodnina zaradi nepoštenih pogajanj - izbirna pristojnost - kraj škodnega dogodka - kraj škodne posledice
Ni res, kar trdi pritožba, da iz navedb tožeče stranke izhaja, da so se pogajalci srečali v Sloveniji zgolj zaradi pregleda obeh družb s sedežem v Republiki Sloveniji, temveč tožeča stranka zatrjuje tudi, da je glavnina nepoštenih pogajanj potekala na sedežu odvetniške pisarne odvetnika A. A. v Ljubljani. To po oceni pritožbenega sodišča zadošča za zaključek o storitvi škodnega dejanja na območju Republike Slovenije.
Glede kraja nastanka škodljive posledice so odločilne le primarne škode, torej kraj, kjer je prišlo do neposrednega vplivanja na zavarovano pravno dobrino (predvsem telo ali premoženje). Ni pa bistveno, kje so nastale nadaljnje ali posredne škode.
Sodišče prve stopnje je torej ugovor tožene stranke pravilno zavrnilo kot pavšalen, ker tožena stranka že pravno relevantnih dejstev v zvezi z zatrjevano napako nabavljenega blaga ni podala. Manjkajoče trditvene podlage ni mogoče nadomestiti z dokazi. Stališče pritožnice, da njen ugovor ni bil pavšalen, ker je k ugovoru priložila dokaze, se tako izkaže za neutemeljen.
ZFPPIPP člen 57, 57/1, 298a, 298a/2, 298a/2-1, 298a/3.
procesna legitimacija upnika - prijava terjatve - prijava hipoteke - ločitvene pravice v stečajnem postopku - fikcija prijave - osnovni seznam preizkušenih terjatev
298.a člen ZFPPIPP določa posebna pravila za prijavo in preizkus hipoteke in terjatve, zavarovane s to hipoteko, ki se pridobi z vpisom v zemljiško knjigo. Če je po stanju ob začetku stečajnega postopka na nepremičnini vknjižena lastninska pravica v korist stečajnega dolžnika, in je ta lastninska pravica omejena z vknjiženo hipoteko, katere vknjižba je začela učinkovati pred začetkom stečajnega postopka, po 1. točki drugega odstavka 298.a člena ZFPPIPP velja (kot pravna fikcija), da sta v stečajnem postopku (pravočasno) prijavljeni ta hipoteka in terjatev, zavarovana z njo. V skladu s tretjim odstavkom citiranega člena, če se z vpisom, ki je začel učinkovati pred začetkom stečajnega postopka in je bil opravljen po začetku stečajnega postopka, vknjiži hipoteka, zaradi pravne fikcije začetka učinkovanja vpisov, določene v 5. členu ZZK-1, tudi za te položaje velja pravna fikcija pravočasne prijave. Take hipoteke in terjatve, zavarovane z njo, hipotekarnemu upniku v stečajnem postopku ni treba prijaviti s posebnim procesnim dejanjem (vlogo o prijavi terjatve). Ločitveno pravico na podlagi take hipoteke in terjatev, zavarovano z njo, mora upravitelj vključiti v osnovni seznam prijavljenih terjatev, čeprav je upnik ni prijavil s posebno procesno vlogo, in jo preizkusiti. Iz navedenega sledi, da upniku, ki ga je upravitelj na podlagi 298.a člena ZFPPIPP dolžan vključiti v (dodatni) osnovni seznam preizkušenih terjatev, ni mogoče odreči procesne legitimacije upnika, saj njegova hipoteka in terjatev, zavarovana z njo, veljata za pravočasno prijavljeni že po samem zakonu.
Do prekoračitve trditvene podlage s strani sodišča prve stopnje torej zagotovo ni prišlo, saj sta pravdni stranki v postopku v prvem sojenju dovolj konkretno navajali o dveh ponujenih (najprej s preboji in nato s koriti) in zavrnjenih metodah izgradnje sončne elektrarne (SE).
Tožnica je zavrnila najprej ponujeno možnost izgradnje SE (po določeni ceni) s preboji in šele nato je zavrnila tudi ponujeno možnost izgradnje SE s koriti, ki jo je izvedenec D. ocenil kot neprimerno in ki bi upoštevaje njegovo mnenje zato verjetno res terjala dodatne stroške v smeri predhodne prilagoditve strehe.
Tožnica se neutemeljeno sklicuje na načelo vestnosti in poštenja iz 5. člena OZ. Načelo vestnosti in poštenja ji vsekakor ne omogoča, da v situaciji, ko sta pravdni stranki skladno z načeli iz 2. in 3. člena OZ (načelom dispozitivnosti zakonskih določb in načelom prostega urejanja obligacijskih razmerij) v 9. členu pogodbe o izgradnji SE določili izključne možnosti odstopa od pogodbe, od pogodbe odstopi brez izpolnjenih odpovednih razlogov, kar je bistveno pravno vprašanje za pravilno odločitev v konkretni zadevi.
ZFPPIPP člen 48, 295, 295-6, 321, 321/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
stečajni postopek - načrt poteka stečajnega postopka - načelo hitrosti stečajnega postopka - unovčenje stečajne mase - rok za izvedbo
Sodišče določi načrt poteka stečajnega postopka zato, da lahko spremlja potek unovčevanja stečajne mase.
Sodišče prve stopnje sicer v razlogih izpodbijanega sklepa ni podrobneje pojasnilo, kolikokrat je v tem stečajnem postopku spremenilo načrt poteka stečajnega postopka in zaradi katerih razlogov, ne glede na navedeno pa je iz obrazložitve jasno, da sodišče prve stopnje upraviteljici nalaga, da do 30. 6. 2021 konča postopke v zvezi z unovčenjem unovčljivega premoženja oziroma poda ustrezne predloge glede prenosa premoženja, ki ga do sedaj ni bilo mogoče unovčiti, ter izvede v istem roku tudi vsa dejanja, ki so potrebna za rešitev spornih razmerij, tudi s sklenitvijo poravnav. Pri tem je izrecno izpostavilo, da stečajnega postopka ni mogoče zaključiti brez spremembe načrta poteka stečajnega postopka, ker se mora do roka, ki ga je sodišče določilo v tem sklepu, še unovčiti stečajna masa. To pa pomeni, da bo sodišče prve stopnje potek unovčitve stečajne mase, ki jo je treba še unovčiti, spremljalo in tudi ustrezno nadziralo, zato drugačne pritožbene trditve, ki se nanašajo na unovčenje stečajne mase, niso utemeljene.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00046690
ZMZPP člen 55. ZPP člen 51b.
pristojnost slovenskega sodišča - stvarna pristojnost sodišča - prometna nesreča - nastanek škodne posledice - posledice prometne nezgode - nastanek škodnega dogodka - Republika Hrvaška - mednarodna pristojnost - odškodninski spor z mednarodnim elementom - stalno prebivališče v Republiki Sloveniji - zavarovalnica kot pravdna stranka - odgovornostna zavarovalnica - povzročitelj škode in zavarovalnica - Bosna in Hercegovina
Tožnica trpi trajne posledice premoženjske nesreče na ozemlju RS, kjer ima stalno prebivališče. Vendar je škoda nastala na Hrvaškem, tožena stranka pa je Zavarovalnica iz BIH. Zato je po določbi 55. člena ZMZPP pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da ni stvarno pristojno.
začasna odredba - verjetnost - dokazni standard - poslovna skrivnost
Sodišče prve stopnje je zmotno sklepalo, da upnik ni uspel do standarda verjetnosti izkazati, da je dolžnik ravnal protipravno, ker je podatke nedovoljeno kopiral - kopiral na način, ki mu je bil s pogodbo o zaposlitvi in 74. členom službenega pravilnika izrecno prepovedan. Upnik v pritožbi pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje v tem delu dokazni standard postavilo previsoko. Zlasti tiste kršitve, ki se zgodijo z uporabo računalniške tehnologije, so v dokaznem smislu izredno težko dokazljive. Praktično nemogoče je od upnika zahtevati konkretne trditve in dokaze o tem, na kateri nosilec je dolžnik prenašal podatke. Takšna zahteva bi utegnila izjaloviti možnost doseči začasno varstvo pravice. Na kršitev pravice je možno z zadostno mero verjetnosti sklepati iz obstoja drugih okoliščin, ki vsaka zase ali skupaj zadoščajo za verjetnost, da je do zatrjevane kršitve dejansko prišlo.
nepodpisana pritožba - pritožba vložena po pooblaščencu - zavrženje pritožbe
Na pritožbi ni podpisa vlagatelja. V glavi je sicer navedeno ime pooblaščene odvetnice, sedež pisarne in telefon ter na zadnji strani firma predlagatelja in ime zakonitega zastopnika. Vendar nikjer ni podpisa.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1 - 11. OZ člen 356, 356/1, 336, 336/1, 365, 369, 369/1, 369/3.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - zastaranje terjatve - judikatne terjatve
Zastaranje izterjevane terjatve je začelo teči naslednji dan po končanju predhodnega izvršilnega postopka in se pretrgalo z vložitvijo predloga za izvršbo v predmetni izvršilni zadevi.
stečajni postopek - soglasje k sklenitvi sodne poravnave - poravnava - negotovost pravnega položaja
Osebe, med katerimi je spor ali negotovost glede kakšnega pravnega razmerja, s pogodbo o poravnavi z vzajemnimi popustitvami prekinejo spor oziroma odpravijo negotovost in določijo svoje vzajemne pravice in obveznosti.
Negotovost je podana tudi, kadar je negotova uveljavitev neke pravice.
Pritožnica obstoj negotovosti vprašanja glede lastništva neutemeljeno spregleda. Neutemeljeno vztraja, da bi bilo treba tudi v konkretnem primeru pri unovčitvi nepremičnine upoštevati tržno, ne pa likvidacijsko vrednost.
Nedvomno bi to upraviteljica tudi upoštevala, če bi razpolagala s pravnomočno sodbo, da MO ni originarno pridobil lastninske pravice na sporni nepremičnini in bi jo potem lahko tudi prodala po tržni ceni zainteresiranim kupcem. Vendar s tako sodbo upraviteljica ne razpolaga.
SPZ člen 175, 177, 177/1, 177a. ZFPPIPP člen 281, 282, 282/2, 298a, 298a/2.
stečajni postopek - terjatev zavarovana z zastavno pravico - neposestna zastavna pravica na premičninah - register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin - prijava zavarovane terjatve in ločitvene pravice - nepravočasna prijava terjatve - smiselna uporaba pravil
Upnik zavarovane terjatve mora v stečajnem postopku v roku za prijavo terjatev prijaviti terjatev in ločitveno pravico, četudi je njegova zastavna pravica, ki je podlaga ločitveni pravici, vpisana v register neposestnih zastavnih pravic.
pravni interes za pritožbo - uspeh v pravdi - nedopustna pritožba - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo kot tožba v pravdnem postopku - poziv na dopolnitev tožbe - dopolnitev tožbe - odgovor na dopolnitev tožbe - trditveno in dokazno breme - vročitev poziva na odgovor - soglasje k mediaciji - soglasje za mediacijo - nevložitev odgovora na tožbo - opustitev vložitve odgovora na tožbo - nesporna dejstva
Pravni interes za pritožbo je predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. Če ni pravnega interesa za pritožbo, je slednja nedovoljena in zato nedopustna. Pravni interes mora obstajati tako ob vložitvi pritožbe kot tudi v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi.
Zmotno je pritožbeno stališče, da eventualno soglasje za mediacijo toženo stranko razbremeni trditvenega in dokaznega bremena. Kaj takega iz zakona ne izhaja, pa tudi sodišče prve stopnje takega pouka toženi stranki ni dalo. Iz povabila k postopku mediacije ne izhaja, da pravila iz poziva ne veljajo, če se stranka spusti v postopek mediacije. Ker niti vsebina poziva niti vsebina povabila po presoji pritožbenega sodišča nobenemu povprečno razumnemu in povprečno skrbnemu človeku ne nudi opore za tak zaključek, kakršnega je napravila pritožnica, s sklicevanjem na svoje „zmotno razumevanje“ omenjenih dopisov ne more uspeti.
duševno zdravje - ambulantno zdravljenje - hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - oddelek pod posebnim nadzorom - ugotavljanje pogojev za prisilno hospitalizacijo - pravni interes za pritožbo - procesna predpostavka - zavrženje pritožbe
Nasprotni udeleženec s pritožbo ne more v ničemer izboljšati svojega položaja v tem nepravdnem postopku, zato tudi nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep, ki je njemu v celoti v korist. Pravni interes pa je ena od procesnih predpostavk za dopustnost pravnega sredstva; če pritožnik nima pravnega interesa za vložitev pritožbe, taka pritožba ni dopustna in jo sodišče druge stopnje zavrže, ne da bi se spuščalo v vsebinsko presojo pritožbenih razlogov.