OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00051377
URS člen 22. ZIZ člen 272. ZSDH-1 člen 1, 1/2, 7, 15, 15/1, 18, 18/1, 18/2, 19, 19/1, 19/2. OZ člen 49, 86, 86/1, 118. ZIUOOPE člen 1, 71, 71/1, 72, 72/2, 72/3, 72/4, 74, 74/1, 75, 81. ZGD-1 člen 580, 580/2, 580/3, 618, 618/2.
zavarovanje nedenarne terjatve - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - pogodba o prodaji poslovnega deleža - verjetno izkazana dejstva - verjeten obstoj terjatve - ugovor zoper začasno odredbo - Slovenski državni holding (SDH) - upravljanje kapitalskih naložb države - stvarna legitimacija - pravdno upravičenje - ničnost pravnega posla - posledice ničnosti - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - priglasitev - priglasitev neposredne tuje naložbe ministrstvu - nevarnost za javni red in varnost rs - kogentne določbe - jasne določbe - nakup poslovnega deleža - združitev družb - prevara - obrazložitev odločbe - pošten postopek - pravica do enakega varstva - čezmerno prikrajšanje - vrednost predmeta - vrednost poslovnega deleža - vedenje
Za izdajo začasne odredbe zadoščajo verjetno izkazana dejstva oziroma nižji dokazni standard kot bo veljal za vsebinsko odločitev o tožbenem zahtevku.
Upoštevaje vse citirane določbe ZSDH-1 in sam namen tega zakona, ki je izključno upravičenje razpolaganja s kapitalskimi naložbami RS v imenu in za račun RS v celoti prenesel na upnika, upravljanje pa zajema tudi zastopanje v sodnih postopkih v imenu in za račun RS, je procesno upravičenje upnika po presoji pritožbenega sodišča podano.
Ne glede na to kaj pomeni neposredna tuja naložba po ZIUOOPE, kdo jo je dolžan prijaviti, v kakšnem primeru in kdaj, ima ministrstvo, pristojno za gospodarstvo torej tudi samo možnost pregledati posamezne tuje naložbe (drugi odstavek 72. člena ZIUOOPE) in na podlagi tega ugotoviti, ali predstavlja neposredna tuja naložba grožnjo varnosti in javnemu redu RS. Zato dejstvo, da zavezanec posla ne priglasi pristojnemu ministrstvu, samo po sebi ne more pomeniti njegove ničnosti, saj bi bilo to v nasprotuje z namenom zakona, ki ni v preprečevanju tujih naložb, temveč v tem, da se ugotovi ali ne predstavlja morda konkretna neposredna tuja naložba grožnjo varnosti in javnemu redu RS. Zato tak posel, če ga zavezanec ne priglasi, ministrstvo kljub temu lahko pregleda samo. Če bi iz namena zakona izhajala neposredna ničnost v primeru nepriglasitve posla s strani zavezanca, ministrstvo presoje posla brez priglasitve v nobenem primeru ne bi moglo več opraviti, saj bi bil tak posel že ničen in bi bila njegova presoja brez vsakega pomena. Dejstvo, da lahko presojo opravi tudi ministrstvo kaže torej na to, da je posel ničen le, če se skozi pregled ministrstva po določbah ZIUOOPE izkaže, da bi predstavljal grožnjo varnosti in javnemu redu RS (prvi odstavek 74. člena ZIUOOPE), ne pa tudi v primeru, da ga zavezanec ni priglasil.
Posledico ničnosti imajo lahko le tiste določbe, ki so jasno in nedvoumno določene, saj gre za najstrožjo obliko sankcije, ta pa je lahko predvidena le v primeru, ko je tudi zakonodajalec jasno in nedvoumno postavil določeno pravno pravilo, o čemer v danem primeru ne moremo govoriti.
Pravno relevatna je le tista nevednost o pravi vrednosti predmeta pogodbe, da stranki na noben način ni mogla biti znana vrednost poslovnega deleža, ki se je prodajal, tega pa upnik (vsaj do sedaj v postopku) ne trdi.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1 - 11. OZ člen 356, 356/1, 336, 336/1, 365, 369, 369/1, 369/3.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - zastaranje terjatve - judikatne terjatve
Zastaranje izterjevane terjatve je začelo teči naslednji dan po končanju predhodnega izvršilnega postopka in se pretrgalo z vložitvijo predloga za izvršbo v predmetni izvršilni zadevi.
začasna odredba - verjetnost - dokazni standard - poslovna skrivnost
Sodišče prve stopnje je zmotno sklepalo, da upnik ni uspel do standarda verjetnosti izkazati, da je dolžnik ravnal protipravno, ker je podatke nedovoljeno kopiral - kopiral na način, ki mu je bil s pogodbo o zaposlitvi in 74. členom službenega pravilnika izrecno prepovedan. Upnik v pritožbi pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje v tem delu dokazni standard postavilo previsoko. Zlasti tiste kršitve, ki se zgodijo z uporabo računalniške tehnologije, so v dokaznem smislu izredno težko dokazljive. Praktično nemogoče je od upnika zahtevati konkretne trditve in dokaze o tem, na kateri nosilec je dolžnik prenašal podatke. Takšna zahteva bi utegnila izjaloviti možnost doseči začasno varstvo pravice. Na kršitev pravice je možno z zadostno mero verjetnosti sklepati iz obstoja drugih okoliščin, ki vsaka zase ali skupaj zadoščajo za verjetnost, da je do zatrjevane kršitve dejansko prišlo.
neposredno izvršljiv notarski zapis - izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - zapadlost terjatve - opredelitev datuma zapadlosti terjatve
Prvi odstavek 20.a člena ZIZ določa dva pogoja za izvršljivost notarskega zapisa. Dolžnik mora v njem soglašati z njegovo neposredno izvršljivostjo (prvi pogoj) in terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, mora biti zapadla (drugi pogoj).
Po drugem odstavku 20.a člena ZIZ se zapadlost terjatve dokazuje z notarskim zapisom, javno listino ali po zakonu overjeno listino. Če zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, notar stranke opozori, da za dokaz zapadlosti terjatve zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku (tretji odstavek 20.a člena ZIZ).
Ker zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, je za presojo, katera (pravna) dejstva povzročijo zapadlost terjatve, potrebno uporabiti pravila obligacijskega prava.
V tem primeru gre za tehtanje neugodnih posledic na eni strani za gospodarsko družbo in na drugi strani za fizično osebo. Posledice za tožečo stranko v primeru neizdaje začasne odredbe so hujše in širše, vplivajo lahko ne le neposredno na njeno poslovanje in obstoj, ampak tudi na njene zaposlene, dobavitelje itd. Posledice za toženo stranko v primeru izdaje začasne odredbe so milejše, slednja ima individualni interes in še tega zavarovanega z zastavno pravico na vitalnem delu podjetja tožeče stranke. Pri taki odredbi je vsebina lahko vse, kar brani obstoječe pravno stanje in se s tem ohranja smisel sodnega postopka. Smisel tega sodnega postopka je, da tožena stranka počaka z izvršbo do pravnomočnega končanja postopka po tožbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00046205
ZPIZ-2 člen 4, 4/1, 111, 111/6.. OZ člen 184.. URS člen 14, 14/2.. ZUP člen 50, 50/1, 108, 108/1, 153, 153/1, 153/1-1.
smrt zavarovanca - odmera starostne pokojnine - aktivna legitimacija dediča
V sporni zadevi je zavarovanec vložil zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine in v času vodenja upravnega postopka umrl. Tudi v tem primeru je potrebno dedičem omogočiti, da lahko vstopijo v postopek.
poprava krivic - pravica do starostne pokojnine - (ne)izpolnjevanje pogojev
Določilo četrtega odstavka 27. člena ZPIZ-2 določa, da pridobi pravico do starostne pokojnine zavarovanec, ki je dopolnil 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa, česar pa tožeča stranka ob vložitvi zahteve s starostjo 58 let in 9 mesecev starosti ni izpolnjevala, niti ni izpolnjevala pogoja starosti po prehodnih določbah ZPIZ-2.
URS člen 22. ZPP člen 12, 115, 285, 339, 339/2, 339/2-8, 365, 365-3. ZD člen 58, 162, 163, 164, 165, 207, 207/2, 207/3, 207/4.
sklep o dedovanju - dedna izjava - pravica do izjave stranke o odločilnih dejstvih - možnost uveljavljanja pravic v postopku - nujni dediči - nujni dedni delež - vsebina oporoke - darilo dediču - vračunanje daril v dedni delež - materialno procesno vodstvo v zapuščinskem postopku - načelo oficialnosti pri vodenju postopka - načelo pomoči prava nevešči stranki - preiskovalno načelo v zapuščinskem postopku in dispozitivna ravnanja strank - načelo kontradiktornosti v zapuščinskem postopku - načelo dispozitivnosti - preuranjen sklep - sklep presenečenja - razveljavitev sklepa - nepopolno in nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
Tudi v zapuščinskem postopku je uveljavljeno načelo kontradiktornosti. Sodišče mora strankam omogočiti, da se izrečejo o vseh pomembnih okoliščinah, zlasti o dednih izjavah drugih, ki se nanašajo na njihovo dedno pravico: bodisi na zapuščinski obravnavi bodisi z obvestilom o dedni izjavi. Čeprav sodišče vodi zapuščinski postopek po preiskovalnem načelu, pa brez strankine zahteve ne sme načenjati vprašanj, ki se nanašajo na pravice, ki jih prizadete osebe uveljavljajo le, če to same želijo. V določenih primerih je tudi v ZD uveljavljeno načelo dispozitivnosti - npr. pri uveljavljanju pravic nujnih dedičev in zahtev za vračunanje daril v dedni delež.
ZPP člen 249.. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 15, 15/3, 37, 38, 38/1, 38/1-2, 45, 49, 49/1.
zmotna uporaba materialnega prava - nagrada in stroški izvedenca
Pritožba se utemeljeno ne strinja s tem, da je sodišče prve stopnje vsakemu od članov izvedenskega organa priznalo nagrado za pridobitev in proučevanje dodatne dokumentacije, saj je bil (lahko) zdravstveni karton tožnice pridobljen samo enkrat. Zaradi tega je izvedenski organ do nagrade po 2. točki prvega odstavka 38. člena Pravilnika v višini 102,00 EUR upravičen samo enkrat, ne pa dvakrat. Ker je v 3. točki prvega odstavka 37. člena Pravilnika zajeta nagrada za proučevanje dokumentacije v obsegu do 500 strani, je v nagradi za študij spisa po 37. členu Pravilnika za drugega člana izvedenskega organa že zajeta tudi nagrada za dokumentacijo, ki je del zdravstvenega kartona. Glede na navedeno je sodišče izvedenskemu organu neutemeljeno priznalo eno nagrado po 2. točki prvega odstavka 38. člena Pravilnika v višini 102,00 EUR vsakemu od članov, ne pa samo enemu.
tožba na ugotovitev neobstoja ločitvene pravice - delni umik prijave terjatve - stroški pravdnega postopka - pripoznava tožbenega zahtevka - stroški pristopa na narok
Če pravni interes za vodenje pravde obstaja in je sodišče prve stopnje pravdni stranki na narok povabilo ter ga tudi izvedlo, pa tožeči stranki ni mogoče odreči priznanja stroškov za udeležbo na naroku. Tožena stranka je namreč tožbeni zahtevek pripoznala šele kasneje v postopku oziroma šele po prejemu odločitve pritožbenega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00046138
OZ člen 132, 168, 168/3, 239, 239/2, 240. ZPP člen 285, 351, 351/1, 358, 358-2, 358-5.
poslovna odškodninska odgovornost - predpostavke poslovne odškodninske odgovornosti - navadna škoda in izgubljeni dobiček - izračun izgubljenega dobička - prihodki - stroški - navadna škoda - zmanjšanje premoženja - dokazilo o plačilu - zmotna uporaba materialnega prava - sklepčnost tožbe - materialno procesno vodstvo - trditveno in dokazno breme - sprememba izpodbijane sodbe
OZ v tretjem odstavku 168. člena določa, da se pri oceni izgubljenega dobička upošteva dobiček, ki bi ga bilo utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči. Sodna praksa je pri ugotavljanju izgubljenega dobička jasna: izgubljeni dobiček je razlika med tistimi prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in tistimi odhodki, ki bi v zvezi s temi prihodki nastali (variabilni stroški). Trditveno in dokazno breme tako glede prihodkov, odhodkov, kot tudi obstoja posebnih okoliščin, je na tožeči stranki.
Tožničino utemeljevanje utesnjenega zahtevka zgolj kot znižanje prvotnega (ki ga je brez podrobnejše razčlenitve postavila v višini računa za predmetno blago, izstavljenega njenemu končnemu kupcu) za razliko med dobropisom ob vračilu zadevnega blaga dobavitelju in zaračunanimi ji stroški vračila tega blaga ne ustreza zgornji opredelitvi izgubljenega dobička. Dobropis ob vračilu blaga dobavitelju ne predstavlja prihodka, ki bi ga tožnica imela v primeru toženkine izpolnitve pogodbe in ne odhodka v zvezi s takim prihodkom, niti tovrstnih odhodkov ne predstavljajo zaračunani stroški vračila blaga, konkretnih navedb o strošku nabave zadevnega blaga pa tožnica ni podala. Tožnica tako svoj zahtevek materialnopravno zmotno utemeljuje na razliki med pričakovanim prihodkom ob prodaji zadevnega blaga končnemu kupcu in izposlovanim prihodkom ob vračilu tega blaga dobavitelju ter ne na podlagi zgoraj izpostavljenih pravo relevantnih spremenljivkah, ki (kot sistemska celota) opredeljujejo pravno priznano izgubo dobička.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00045883
ZKP člen 149b, 149b/3. KZ-1 člen 175, 175/1, 175/3. URS člen 37.
komunikacijska zasebnost - varstvo tajnosti občil - pridobivanje podatkov - pridobitev IMEI številke - podatki o lastniku ali uporabniku komunikacijskega sredstva - kaznivo dejanje zlorabe prostitucije - izkoriščanje prostitucije
V času izdaje odredb za prikrite preiskovalne ukrepe v letu 2016 je tretji odstavek 149.b člena ZKP določal, da če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno oziroma da se pripravlja kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti in je za odkritje tega kaznivega dejanja ali storilca potrebno pridobiti podatke o lastniku ali uporabniku določenega komunikacijskega sredstva za elektronski komunikacijski promet, ki niso objavljeni v naročniških imenikih in o času, v katerem je tako sredstvo bilo oziroma je v uporabi, lahko policija od operaterja zahteva, da ji na njeno pisno zahtevo, tudi brez privolitve posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo, sporoči te podatke. Podatek o IMEI številki telefonskega aparata omogoča zgolj identifikacijo lastnika ali uporabnika določenega komunikacijskega sredstva. Zato pritožbeno sodišče pritrjuje, da IMEI številka telefonskega aparata ne sodi med t. i. varovane prometne podatke, ki so zaščiteni s 37. členom Ustave RS in 8. členom EKČP, za katere pridobitev je potrebna odredba sodišča. Sama IMEI številka namreč ne omogoča razkritja ne vsebine komunikacije, ne udeležencev komunikacije, ne drugih okoliščin komunikacijskega prometa. Zato ni mogoče pritrditi pritožbeni navedbi, da IMEI številka pove bistveno več kot SIM. Kot sicer pravilno izpostavlja pritožnik, se sodba ESČP Benedik proti Sloveniji nanaša na dinamični IP naslov, pri katerem ugotovitev imena in priimka naročnika terja od ponudnika internetnih storitev, da pregleda podatke naročnikov v povezavi s telekomunikacijskimi dogodki, kar pa presega pričakovano zasebnost uporabnikov interneta. Statični IP naslov, ki je primerljiv z IMEI številko telefonskega aparata, pa je napravi dodeljen trajno in za identifikacijo uporabnika le-tega ni potrebno pregledovanje podatkov o prometu oziroma komunikacijski dejavnosti, temveč operater pridobi podatek zgolj z vpogledom v svoje evidence.
Do prekoračitve trditvene podlage s strani sodišča prve stopnje torej zagotovo ni prišlo, saj sta pravdni stranki v postopku v prvem sojenju dovolj konkretno navajali o dveh ponujenih (najprej s preboji in nato s koriti) in zavrnjenih metodah izgradnje sončne elektrarne (SE).
Tožnica je zavrnila najprej ponujeno možnost izgradnje SE (po določeni ceni) s preboji in šele nato je zavrnila tudi ponujeno možnost izgradnje SE s koriti, ki jo je izvedenec D. ocenil kot neprimerno in ki bi upoštevaje njegovo mnenje zato verjetno res terjala dodatne stroške v smeri predhodne prilagoditve strehe.
Tožnica se neutemeljeno sklicuje na načelo vestnosti in poštenja iz 5. člena OZ. Načelo vestnosti in poštenja ji vsekakor ne omogoča, da v situaciji, ko sta pravdni stranki skladno z načeli iz 2. in 3. člena OZ (načelom dispozitivnosti zakonskih določb in načelom prostega urejanja obligacijskih razmerij) v 9. členu pogodbe o izgradnji SE določili izključne možnosti odstopa od pogodbe, od pogodbe odstopi brez izpolnjenih odpovednih razlogov, kar je bistveno pravno vprašanje za pravilno odločitev v konkretni zadevi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00046690
ZMZPP člen 55. ZPP člen 51b.
pristojnost slovenskega sodišča - stvarna pristojnost sodišča - prometna nesreča - nastanek škodne posledice - posledice prometne nezgode - nastanek škodnega dogodka - Republika Hrvaška - mednarodna pristojnost - odškodninski spor z mednarodnim elementom - stalno prebivališče v Republiki Sloveniji - zavarovalnica kot pravdna stranka - odgovornostna zavarovalnica - povzročitelj škode in zavarovalnica - Bosna in Hercegovina
Tožnica trpi trajne posledice premoženjske nesreče na ozemlju RS, kjer ima stalno prebivališče. Vendar je škoda nastala na Hrvaškem, tožena stranka pa je Zavarovalnica iz BIH. Zato je po določbi 55. člena ZMZPP pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da ni stvarno pristojno.
ZFPPIPP člen 57, 57/1, 298a, 298a/2, 298a/2-1, 298a/3.
procesna legitimacija upnika - prijava terjatve - prijava hipoteke - ločitvene pravice v stečajnem postopku - fikcija prijave - osnovni seznam preizkušenih terjatev
298.a člen ZFPPIPP določa posebna pravila za prijavo in preizkus hipoteke in terjatve, zavarovane s to hipoteko, ki se pridobi z vpisom v zemljiško knjigo. Če je po stanju ob začetku stečajnega postopka na nepremičnini vknjižena lastninska pravica v korist stečajnega dolžnika, in je ta lastninska pravica omejena z vknjiženo hipoteko, katere vknjižba je začela učinkovati pred začetkom stečajnega postopka, po 1. točki drugega odstavka 298.a člena ZFPPIPP velja (kot pravna fikcija), da sta v stečajnem postopku (pravočasno) prijavljeni ta hipoteka in terjatev, zavarovana z njo. V skladu s tretjim odstavkom citiranega člena, če se z vpisom, ki je začel učinkovati pred začetkom stečajnega postopka in je bil opravljen po začetku stečajnega postopka, vknjiži hipoteka, zaradi pravne fikcije začetka učinkovanja vpisov, določene v 5. členu ZZK-1, tudi za te položaje velja pravna fikcija pravočasne prijave. Take hipoteke in terjatve, zavarovane z njo, hipotekarnemu upniku v stečajnem postopku ni treba prijaviti s posebnim procesnim dejanjem (vlogo o prijavi terjatve). Ločitveno pravico na podlagi take hipoteke in terjatev, zavarovano z njo, mora upravitelj vključiti v osnovni seznam prijavljenih terjatev, čeprav je upnik ni prijavil s posebno procesno vlogo, in jo preizkusiti. Iz navedenega sledi, da upniku, ki ga je upravitelj na podlagi 298.a člena ZFPPIPP dolžan vključiti v (dodatni) osnovni seznam preizkušenih terjatev, ni mogoče odreči procesne legitimacije upnika, saj njegova hipoteka in terjatev, zavarovana z njo, veljata za pravočasno prijavljeni že po samem zakonu.
ZDZdr člen 30, 30/1, 39, 39/1, 53. ZPP člen 350, 350/2. ZNP-1 člen 42.
duševno zdravje - duševne motnje - ogrožanje sebe in drugih - ogrožanje varnosti ljudi - ogrožanje življenja in zdravja - psihiatrično zdravljenje - oddelek pod posebnim nadzorom - brez privolitve osebe - zmožnost presoje realnosti - samomorilnost - potrebno zdravljenje - bolezenska stanja - uspešnost zdravljenja
Izkazano je torej, da pritožnik ogroža svoje življenje, obstaja pa tudi nevarnost, da bi ogrožal zdravje drugih, opisano ogrožanje pa je posledica pritožnikove duševne motnje, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovati svoje ravnanje, teh vzrokov in ogrožanja pa ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, kot le z zdravljenjem v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve, s tem, da je čas zadržanja pritožnika na oddelku pod posebnim nadzorom določen glede na pričakovano uspešnost zdravljenja, ko bo pritožnik sposoben samostojno sodelovati v milejših oblikah zdravljenja.
Pri tem gre nedvomno za besede, ki so tako objektivno kot subjektivno žaljive, ker predstavljajo negativno vrednostno sodbo o prvem tožniku in posegajo v njegovo osebno integriteto na način, ki je za prvega tožnika posebej boleč.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSC00045544
ZZK-1 člen 68, 73, 73/2. SZ-1 člen 17, 17/1, 30, 30/3. SPZ člen 49, 49/1.
zaznamba vrstnega reda - pridobitev lastninske pravice - obvestilo o spremembi lastništva - obratovalni stroški in stroški upravljanja
Obveznost plačevanja stroškov stanovanja ni odvisna od vknjižbe lastninske pravice na nepremičnini. To izhaja iz prvega odstavka 17. člena SZ-1, po katerem mora vsak etažni lastnik, ki prenese lastninsko pravico s pravnim poslom, upravnika takoj, najkasneje pa v tridesetih dneh od dneva, ko ima pridobitelj pravico predlagati vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, obvestiti o spremembi lastninske pravice in iz tretjega odstavka 30. člena SZ-1, po katerem etažni lastnik ne odgovarja za stroške upravljanja, obratovanja in vzdrževanja, ki nastanejo po tem, ko je obvestil upravnika o spremembi lastninske pravice v skladu s prvim odstavkom 17. člena SZ-1.
Navedeno pomeni, da zakon obveznost plačila terjatev iz naslova upravljanja, obratovanja in vzdrževanja večstanovanjske stavbe v takšnem primeru veže na obvestilo upravniku o spremembi lastništva. In vse do obvestila upravnika o spremembi lastništva posameznega dela, odgovarja prvotni (etažni) lastnik,
ZDZdr člen 32, 39, 64, 64/2. DZ člen 245. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom - omejitev prisotnosti pri izvajanju dokazov - skrbnik - možnost sodelovanja v postopku - zaslišanje preko videokonference - zaslišanje preko telefonske povezave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Čeprav je sodišče predstavnico pritožnika zaslišalo po telefonu, pa v ostalem v postopku očitno ni mogla sodelovati. Zato je treba pritrditi pritožbenemu očitku o storjeni bistveni kršitvi določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1.