predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba - premoženjsko stanje - bilanca stanja - blokada transakcijskega računa - odlog plačila sodne takse
Pritožnica aktualnejših podatkov o svojem premoženjskem stanju v predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni dala, sama pa je vedela, kateri podatki so sodišču dostopni in kaj izkazuje zadnja objavljena bilanca stanja. Plačilo sodne takse v višini 567,00 EUR ne bi smel biti razlog, zaradi katerega bi bil ogrožen pritožničin obstoj.
predlog za delno oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba - premoženjsko stanje - ogrozitev dejavnosti
Pritožnica aktualnejših podatkov o svojem premoženjskem stanju v predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni dala, sama pa je vedela, kateri podatki so sodišču dostopni in kaj izkazuje zadnja objavljena bilanca stanja. Plačilo sodne takse v višini 459,00 EUR ne bi smel biti razlog, zaradi katerega bi bil ogrožen pritožničin obstoj.
vožnja pod vplivom alkohola - javna cesta na zasebnem zemljišču - nekategorizirana cesta - nekategorizirana pot - parkirišče - cestni promet
Ob upoštevanju okoliščin, ki so izkazane z razpoložljivimi dokazi, makadamske poti, po kateri je vozil obdolženec v trenutku, ko ga je ustavila policijska patrulja, ni mogoče šteti za lokalno cesto in zato ni mogoče očitati obdolžencu, da je obravnavnega dne vozil po lokalni cesti v naselju Medlog in da je bil udeležen v javnem cestnem prometu.
Izvedeni dokazi kažejo, da bi sicer lahko šlo za druge nekategorizirane površine, ki se uporabljajo za cestni promet, vendar je potrebno upoštevati, da se obdolžencu z obdolžilnim predlogom očita, da je vozil po lokalni cesti v naselju M. in ne po drugi nekategorizirani površini.
ZVoz-1 člen 62, 62/6, 56, 56/8. ZMV-1 člen 3, 3/1, 3/1-23, 25, 25/6. ZPrCP člen 34, 34/5, 45, 45/10.
vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - motoristična čelada - vožnja pod vplivom alkohola - motorno vozilo - prodaja štirikolesnikov - registracija motornega vozila
Šesti odstavek 62. člena ZVoz-1 sicer res določa, da v kategorijo B1 spadajo štirikolesa, pri čemer pa je potrebno upoštevati definicijo pojma štirikolo, ki izhaja iz 23. točke prvega odstavka 3. člena ZMV-1, ki pa to vrsto vozila poleg zunanjega izgleda definira tudi glede na maso in nazivno moč motorja. Natančna in pravilna ugotovitev tehničnih karakteristik vozila je torej pomembna za uvrstitev konkretnega motornega vozila v kategorijo motornih vozil, ki je pomembna tako pri presoji dokazanosti zakonskih znakov prekrška vožnje brez veljavnega vozniškega dovoljenja kot tudi glede vožnje neregistriranega motornega vozila v cestnem prometu, zlasti ker je iz izpovedbe zaslišane priče K. V. razvidno, da gre za vozilo, ki ga ni mogoče registrirati v Republiki Sloveniji, ker za to motorno kolo ni mogoče pridobiti homologacije, posledično pa za vožnjo takega vozila tudi ni potrebno vozniško dovoljenje. Vprašljiva je namreč utemeljenost očitka obdolžencu, da je vozil neregistrirano motorno vozilo v cestnem prometu, če motornega vozila v cestnem prometu sploh ne bi smel uporabljati oziroma če takega vozila sploh ni možno registrirati za uporabo v cestnem prometu, ker ne izpolnjuje tehničnih pogojev za udeležbo v cestnem prometu. Lahko pa bi šlo za kršitev pravila iz tretjega odstavka 25. člena ZMV-1
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00047644
ZP-1 člen 113a, 113a/1.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - ugovor zoper sklep - relevantna dejstva - prometna nesreča - vožnja pod vplivom alkohola - voznik začetnik
Kot je poudarilo prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, se sodišče pri odločanju o predlogu za začasni odvzem vozniškega dovoljenja omeji na presojo izpolnjevanja pogojev tj. ali je podan utemeljen sum storitve prekrška, za katerega je predpisan izrek stranske sankcije kazenskih točk v številu, pri katerem se vozniku izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Presojo, ali je izkazan utemeljen sum, pa sodišče opravi na podlagi opisanega dejanskega stanja prekrška v obdolžilnem predlogu ter dokazov priloženih k obdolžilnemu predlogu.
preklic odložitve izvršitve veljavnosti vozniškega dovoljenja - vezanost na pravnomočne odločbe o prekršku - hujši prekršek - dejansko stanje prekrška
Zaradi načela vezanosti na pravnomočne odločitve pa se sodišče v predmetnem postopku ne sme in ne more spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti plačilnih nalogov, odločb ali sodb o prekrških, s katerimi so storilcu izrečene sankcije za prekrške storjene v času preizkusne dobe. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da pri ugotavljanju, ali je storilec dejansko storil hujši prekršek, sodišče glede na tretji odstavek 76. člena ZP-1 ni vezano na sodbo sodnika oziroma odločbo organa za prekrške, temveč ima ta pravnomočna odločba enako dokazno moč kot drugi izvedeni dokazi.
Nesklepčnost pomeni, da iz zatrjevanih dejstev ne izhaja pravna posledica, ki jo stranka uveljavlja (tretji odstavek 318. člena ZPP), sodišče pa lahko tožbeni zahtevek zavrne, ne da bi tožbo vrnilo v popravo, le če je nesklepčnost neodpravljiva.
Ker iz tožbenih trditev izhaja, da je toženec kršil pravice imetnika poslovne skrivnosti že s protipravno prisvojitvijo podatkov, sodišče prve stopnje pa je glede zahtevka na prepoved nadaljnjih kršitev in uničenje protipravno pridobljenih podatkov tožbo vrnilo v popravo, je odločitev o nesklepčnosti tožbenega zahtevka za plačilo civilne kazni materialnopravno napačna. Ob tem pritožnica utemeljeno opozarja, da je sodišče zmotno enačilo pojme pridobitve, razkritja in uporabe poslovne skrivnosti, pri čemer je tudi prezrlo, da si je toženec podatke prisvojil še preden je bil tožen v pravdnem postopku in zato vsaj za njihovo pridobitev ne more veljati izjema iz 7. člena ZPosS.
URS člen 22, 23.. ZIZ člen 38, 38/5, 57, 57/1, 71, 71/2, 72, 72/2.
odlog izvršbe - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - načelo sorazmernosti - pravica do poštenega sojenja - obrazložitev sodne odločbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka - stroški odgovora upnika na ugovor dolžnika
Ker zakonodajalec ni podrobneje konkretiziral nedoločnih pravnih pojmov glede zakonskih pogojev za odlog in je s tem pustil sodišču odprto polje presoje, je odgovornost in obveznost glede izčrpne, jasne, razumne in razumljive obrazložitve toliko strožja. Izvršilnemu sodišču je prepuščeno, da upoštevajoč vse okoliščine konkretnega primera najde pravično ravnotežje med pravico upnika do sodnega varstva ter pravicami dolžnic in družinskih članov do doma, do družinskega življenja in telesne celovitosti. Za vročanje prepoznega ugovora v odgovor ni pravne podlage (prvi odstavek 57. člena ZIZ). Odgovor na ugovor je smiseln le, če lahko izboljša položaj upnika v postopku. Ker v obravnavani procesni situaciji temu ni tako, ne gre za upnikove potrebne stroške, ki jih je dolžnik dolžan povrniti (a contrario peti odstavek 38. člena ZIZ). Zgolj dejstvo, da je bil upnik v obravnavani zadevi k odgovoru nepravilno pozvan, pa še ne daje pravice do povrnitve nastalih stroškov
pravica do izjave v postopku - pravica do obrambe - opis prekrška - vročitev predloga v izjavo
Prekrškovni organ ob predložitvi zahteve za sodno varstvo v pristojno reševanje sodišču prve stopnje podal obsežnejša pojasnila glede dejanskih in materialnopravnih vprašanj konkretnega prekrška, ki pa storilcu glede na razpoložljive podatke ni bil vročen pred izdajo izpodbijane sodbe.
Glede na navedeno pritožbeno sodišče šteje, da so utemeljeni pritožbeni očitki o bistvenih kršitvah določb postopka o prekršku, ker je bila z opisanim postopanjem sodišča storilcu kršena pravica do izjave v postopku.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - manj verjetna pravica - izločitveni zahtevek - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - sporna dejstva v zapuščinskem postopku - dogovor glede lastništva - obstoj oporoke
Na pravdo se napoti tisto osebo, katere pravica je manj verjetna – v konkretnem primeru je to dedinja, ki v zapuščinskem postopku še ni dokazala obstoja zatrjevanega dogovora z zapustnico oz. obstoja oporoke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00045155
ZPND člen 22a, 22a/8.
preprečevanje nasilja v družini - poseben sklep o stroških postopka - potrebni stroški - odločanje o stroških po prostem preudarku - pravnomočno razsojena stvar
Odločitev sodišča prve stopnje o glavni stvari, sprejeta s sklepom dne 4. 1. 2021 je postala pravnomočna.
Sklep o stroških je posledica odločitve o glavni stvari.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - USTAVNO PRAVO
VSL00044730
ZPP člen 154, 154/1, 214, 214/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 353, 365, 365-3, 458, 458/1. OZ člen 1019, 1019/1. URS člen 22, 49.
povrnitev pravdnih stroškov - sprememba odločitve o pravdnih stroških - stroški potrebni za pravdo - potni stroški odvetnika - povečani stroški zaradi izbire odvetnika s sedežem izven sedeža sodišča - kilometrina - urnina - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko - razmerje med stranko in pooblaščencem - prosta izbira odvetnika - spremenjena sodna praksa - zloraba pravice - izpodbijanje dejanskih ugotovitev - nedovoljen pritožbeni razlog - priznano dejstvo - prevzem poroštvene obveznosti - poroštvena izjava - subsidiarno poroštvo - poroštvena pogodba - poziv upnika na plačilo
Stališče prvega sodišča glede nepriznavanja pravdnih stroškov tožnice iz naslova kilometrine in delno urnine (odsotnosti odvetnika iz pisarne v času potovanja za stranko) sloni na stališču starejše sodne prakse, ki ni več sprejemljiva. Okoliščina, da ima pooblaščenec tožnice sedež svoje odvetniške pisarne v drugem kraju kot prvo sodišče, ni odločilna. Stranka ima pravico, da si prosto izbere odvetnika, njun odnos v okviru mandatnega razmerja pa temelji na zaupanju.
Prvo sodišče je izčrpno obrazložilo, zakaj ugotavlja, da je toženec soglašal s sklenitvijo poroštvene pogodbe in da je to soglasje izrazil s podpisom izjave o poroštvu, v teh razlogih sodbe pa je zajet tudi odgovor na toženčevo trditev, da nikoli ni (ne bi) bil pripravljen prevzeti poroštvene obveznosti.
Ker je bila izvršba nato neuspešna, je oškodovana družba glede svoje terjatve do obdolženca ostala na istem, kot pred sklenitvijo sodne poravnave in z lažnivim prikazovanjem obdolženca v izvršilnem postopku le-ta oškodovani družbi ni povzročil nobene škode, ker je ta, kot rečeno obstajala že prej in je bila tudi predmet sklenjene sodne poravnave. S tega vidika goljufivo ravnanje tudi ni nastalo v časovnem obdobju kot ga zatrjuje obtožni akt oziroma, dejanje, kot se obdolžencu očita, sploh ni kaznivo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00044817
KZ-1 člen 257, 257/1. ZKP člen 269, 270, 270/2.
kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - zakonski znaki - opis dejanja - nastanek premoženjske škode - pridobitev protipravne premoženjske koristi - predhodni preizkus obtožnega predloga - poprava obtožnega predloga
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v času domnevne storitve očitanih kaznivih dejanj veljal KZ-1E, ki je kot znak kaznivega dejanja določal tudi nastanek prepovedane posledice v smislu pridobitve nepremoženjske škode sebi ali drugemu, kar pa iz konkretnega dela opisa očitanega kaznivega dejanja po prvem odstavku 257. člena KZ-1 ne izhaja. Kot izhaja iz podatkov kazenskega spisa in točke 5 izpodbijanega sklepa je bil predlog sveta A. dne 15. 10. 2018 za razrešitev direktorice A. B. B. podan, ta predlog ni bil sprejet in zato tudi ni nastala prepovedana posledica. Povedano drugače očitek opisa ne vsebuje vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja, ker je izostal opis posledice, do katere tudi dejansko ni prišlo.
Prvostopenjsko sodišče lahko v fazi predhodnega preizkusa vloženega obtožnega akta upravičenega tožilca pozove zgolj k popravi formalnih pomanjkljivosti obtožnega akta (drugi odstavek 270. člena ZKP), kar pa v nobenem primeru ne velja za ugotavljanje vsebinskih pomanjkljivosti vloženega obtožnega akta, ki se nanašajo na sklepčnost takega obtožnega akta, zlasti takrat, ko je pod vprašaj, kot v konkretnem primeru, postavljen opis oziroma zadostna konkretizacija očitanega kaznivega dejanja.
odločitev o pravdnih stroških - končni uspeh stranke v pravdi - več tožbenih zahtevkov - delni uspeh v pravdi - enotna odškodnina - renta - uspeh po temelju in višini - vrednost spornega predmeta
Sodišče prve stopnje je tožničin (skupni) uspeh v postopku na prvi stopnji upravičeno ugotavljajo kot aritmetično sredino uspeha glede zahtevanega enkratnega zneska odškodnine in glede zahtevka na plačilo rente (s katerim je tožnica v celoti propadla).
Sodišče prve stopnje bi moralo pri ugotavljanju tožničinega uspeha glede zahtevka na plačilo (enkratnega) zneska odškodnine upoštevati tako uspeh po temelju kot uspeh po višini.
Za preklic odložitve je ključna namreč ugotovitev, da je storilec v času preizkusne dobe storil prekršek, za katerega mu je bila izrečena stranska sankcija najmanj 3 kazenskih točk v cestnem prometu. Pravna kvalifikacija tega prekrška oziroma njegova vrsta oziroma kateri prekršek konkretno je storilec storil, za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa ni relevantna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00046688
OZ člen 599. ZPP člen 458.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - najem garaže - najemno razmerje - veljavna določila pogodbe - plačilo najemnine - imetnik pravice uporabe - lastništvo nepremičnine
Vprašanje lastništva garaže ne vpliva na veljavnost najemne pogodbe oziroma obstoj najemnega razmerja med pravdnima strankama (ob tem, da toženka ni trdila, da bi kdo tretji kot lastnik oziroma imetnik kakšne pravice na garaži uveljavljal svojo pravico do toženke v smislu 580. člena ZOR oziroma 599. člena OZ).
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - razlog za prekinitev postopka - odpoved zakupne pogodbe
Pritožnica ne nasprotuje zaključku sodišča prve stopnje, da je utemeljenost tožbenega zahtevka v obravnavani zadevi odvisna od vprašanja, ali je tožeča stranka zakupno pogodbo odpovedala zakonito, in ugotovitvi, da o tem vprašanju že teče pravdni postopek pred istim sodiščem, ki ga je sodišče že začelo obravnavati. V takšni situaciji je odločitev, ali bo samo reševalo predhodno vprašanje ali ne, v dispoziciji sodišča, ne pa strank.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00045251
ZVEtL-1 člen 3, 19, 32. ZZK-1 člen 8. SPZ člen 10.
etažna lastnina - vzpostavitev etažne lastnine - nedokončana etažna lastnina - posamezni del stavbe - pripadajoče zemljišče k stavbi - zemljiška knjiga - stvarne pravice na nepremičnini - vpis stvarne pravice - vpis v zemljiško knjigo - vrstni red vpisa - oblikovalni učinek vpisa v zemljiško knjigo
V postopku za vzpostavitev (nedokončane) etažne lastnine mora sodišče ugotoviti samo vsebino tistih stvarnopravnih razmerij (stvarnih pravic), ki se vpisujejo v zemljiško knjigo pri vpisu oblikovanja etažne lastnine, pa v zemljiški knjigi še niso vpisana. Pri položaju vpisane nedokončane etažne lastnine, je treba upoštevati, da so v zemljiški knjigi že vpisana stvarnopravna razmerja glede tistih posameznih delov v etažni lastnini, ki so že vpisani v zemljiški knjigi. Ta stvarnopravna razmerja med drugim vključujejo tudi vknjiženo lastninsko pravico. O tej pravici pa sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ne sme odločati zato, ker za njihovo pridobitev, omejitev oziroma prenehanje, veljajo splošna pravila SPZ in ZZK-1.