NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00045251
ZVEtL-1 člen 3, 19, 32. ZZK-1 člen 8. SPZ člen 10.
etažna lastnina - vzpostavitev etažne lastnine - nedokončana etažna lastnina - posamezni del stavbe - pripadajoče zemljišče k stavbi - zemljiška knjiga - stvarne pravice na nepremičnini - vpis stvarne pravice - vpis v zemljiško knjigo - vrstni red vpisa - oblikovalni učinek vpisa v zemljiško knjigo
V postopku za vzpostavitev (nedokončane) etažne lastnine mora sodišče ugotoviti samo vsebino tistih stvarnopravnih razmerij (stvarnih pravic), ki se vpisujejo v zemljiško knjigo pri vpisu oblikovanja etažne lastnine, pa v zemljiški knjigi še niso vpisana. Pri položaju vpisane nedokončane etažne lastnine, je treba upoštevati, da so v zemljiški knjigi že vpisana stvarnopravna razmerja glede tistih posameznih delov v etažni lastnini, ki so že vpisani v zemljiški knjigi. Ta stvarnopravna razmerja med drugim vključujejo tudi vknjiženo lastninsko pravico. O tej pravici pa sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ne sme odločati zato, ker za njihovo pridobitev, omejitev oziroma prenehanje, veljajo splošna pravila SPZ in ZZK-1.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - pobotni ugovor - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - nevarnost, da zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev terjatve ne bo mogoča ali pa bo precej otežena - trditveno breme - ravnanje dolžnika - aktivno ravnanje dolžnika - razpolaganje s premoženjem - vrednost nepremičnine
Prvi pogoj iz prvega odstavka 270 člena ZIZ, ki mora biti izpolnjen, da sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje denarne terjatve je, da izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Gre torej za verjetnost in ne gotovost. Če je Vrhovno sodišče RS s sklepom II Ips 77/2019 razveljavilo sodbi prvo in drugostopenjskega sodišča in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, to še ne pomeni, da ni verjetno izkazan obstoj tožničine terjatve. Res je, kar navaja v pritožbi toženka, da je Vrhovno sodišče RS sodbe ni razveljavilo le v delu, ki se nanaša na pobotni ugovor. Razveljavilo jo je v delu, ki se nanaša na odločitev o denarnem zahtevku, kar pomeni v delu, v katerem je bilo toženki naloženo plačilo 25.000,00 EUR, in v delu, ki se nanaša na v pobot uveljavljeno terjatev. Iz sklepa Vrhovnega sodišča RS pa ni razbrati, da bi bila pod vprašaj postavljena presoja obstoja tožničine terjatve do toženke v višini 25.000,00 EUR (kar tudi ni bil predmet presoje revizijskega postopka). Sporno je torej le, ali obstoji terjatev toženke zoper tožnico, ki bi se lahko pobotala s terjatvijo tožnice. Od ugotovitve obstoja toženkine terjatve pa je seveda odvisno tudi kakšen znesek bo (in ali sploh bo) naložen v plačilo toženki. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča to zadošča za ugotovitev, da je terjatev tožnice izkazana najmanj s stopnjo verjetnosti.
Poleg navedenega razloga mora za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve verjetno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00055232
KZ-1 člen 29, 29/3, 29/4, 34, 49, 49/2, 115, 115/1.. ZKP člen 252, 252/1, 333, 333/6, 339, 339/3.
kaznivo dejanje poskus uboja - izvedensko mnenje - ustna podaja izvedenskega mnenja - zaslišanje izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - actio libera in causa - bistveno zmanjšana prištevnost - olajševalne okoliščine - sprememba odločbe o kazenski sankciji na drugi stopnji
Res je sicer, da prvi odstavek 252. člena ZKP določa, da je treba pred pričetkom dokazovanja po izvedencu, izvedencu naročiti naj predmet skrbno pregleda, kakor to v pritožbi navaja zagovornica, vendar to zakonsko določilo velja predvsem za fazo preiskave. Iz določil 333. do 337. člena ZKP, ki veljajo za dokazovanje z izvedenci na glavni obravnavi, je razvidno, da izvedenec na glavni obravnavi poda svoj izvid in mnenje ustno. Le če je izvedenec pred glavno obravnavo pripravil svoj izvid in mnenje pisno, se mu lahko dovoli, da ga prebere. V tretjem odstavku 339. člena ZKP je tudi navedeno, da se lahko med glavno obravnavo predmeti, ki utegnejo pripomoči k razjasnitvi stvari, pokažejo obtožencu, po potrebi pa tudi izvedencu.
Sodišče prve stopnje je v 29. točki obrazložitve izpodbijane sodbe prepričljivo pojasnilo, da je zavrnilo ta dokazni predlog, ker je bilo v zadevi že izdelano mnenje ISM (Inštituta za sodno medicino), ki ga je izdelal izvedenec za sodno medicino. Gre za vejo medicine, ki se med drugim ukvarja prav z mehanizmi nastanka poškodb in njihovo oceno in razlikovanjem ter njihovimi sodnomedicinskimi značilnostmi, medtem ko je delo travmatologa oskrba in zdravljenje poškodb in ran. S takšno argumentacijo sodišča prve stopnje se v celoti strinja tudi pritožbeno sodišče.
Actio libera in causa (četrti odstavek 29. člena KZ-1) pride v poštev le v primeru, ko je bil storilec v trenutku izvršitve kaznivega dejanja v stanju neprištevnosti, ki si ga je sam povzročil z uporabo alkohola, drugih psihoaktivnih snovi ali kako drugače, ugotovljeno pa je, da sta bila, preden se je spravil v to stanje, podana njegov naklep ali malomarnost glede dejanja, ki ga je kasneje v neprištevnosti izvršil. V obravnavanem primeru pa je bil obtoženec v času storitve očitanega kaznivega dejanja v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, zato uporaba instituta actio libera in causa ni možna.
Sodišče prve stopnje se za izrek milejše kazni ni odločilo, s čimer se upoštevajoč težo očitanega kaznivega dejanja, dejstvo, da je obtoženec kaznivo dejanje storil z najhujšo obliko krivde in glede na njegovo osebnost (sodni izvedenec psihiater je pri obtožencu diagnosticiral sindrom odvisnosti od več psihoaktivnih snovi in ponavljajočo se depresivno motnjo ter pomanjkanje asertivnosti, zaradi česar je v medsebojnih odnosih nepredvidljiv in nevaren) strinja tudi pritožbeno sodišče.
pravica do izjave v postopku - pravica do obrambe - opis prekrška - vročitev predloga v izjavo
Prekrškovni organ ob predložitvi zahteve za sodno varstvo v pristojno reševanje sodišču prve stopnje podal obsežnejša pojasnila glede dejanskih in materialnopravnih vprašanj konkretnega prekrška, ki pa storilcu glede na razpoložljive podatke ni bil vročen pred izdajo izpodbijane sodbe.
Glede na navedeno pritožbeno sodišče šteje, da so utemeljeni pritožbeni očitki o bistvenih kršitvah določb postopka o prekršku, ker je bila z opisanim postopanjem sodišča storilcu kršena pravica do izjave v postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00046688
OZ člen 599. ZPP člen 458.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - najem garaže - najemno razmerje - veljavna določila pogodbe - plačilo najemnine - imetnik pravice uporabe - lastništvo nepremičnine
Vprašanje lastništva garaže ne vpliva na veljavnost najemne pogodbe oziroma obstoj najemnega razmerja med pravdnima strankama (ob tem, da toženka ni trdila, da bi kdo tretji kot lastnik oziroma imetnik kakšne pravice na garaži uveljavljal svojo pravico do toženke v smislu 580. člena ZOR oziroma 599. člena OZ).
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - manj verjetna pravica - izločitveni zahtevek - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - sporna dejstva v zapuščinskem postopku - dogovor glede lastništva - obstoj oporoke
Na pravdo se napoti tisto osebo, katere pravica je manj verjetna – v konkretnem primeru je to dedinja, ki v zapuščinskem postopku še ni dokazala obstoja zatrjevanega dogovora z zapustnico oz. obstoja oporoke.
vožnja pod vplivom alkohola - javna cesta na zasebnem zemljišču - nekategorizirana cesta - nekategorizirana pot - parkirišče - cestni promet
Ob upoštevanju okoliščin, ki so izkazane z razpoložljivimi dokazi, makadamske poti, po kateri je vozil obdolženec v trenutku, ko ga je ustavila policijska patrulja, ni mogoče šteti za lokalno cesto in zato ni mogoče očitati obdolžencu, da je obravnavnega dne vozil po lokalni cesti v naselju Medlog in da je bil udeležen v javnem cestnem prometu.
Izvedeni dokazi kažejo, da bi sicer lahko šlo za druge nekategorizirane površine, ki se uporabljajo za cestni promet, vendar je potrebno upoštevati, da se obdolžencu z obdolžilnim predlogom očita, da je vozil po lokalni cesti v naselju M. in ne po drugi nekategorizirani površini.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - razlog za prekinitev postopka - odpoved zakupne pogodbe
Pritožnica ne nasprotuje zaključku sodišča prve stopnje, da je utemeljenost tožbenega zahtevka v obravnavani zadevi odvisna od vprašanja, ali je tožeča stranka zakupno pogodbo odpovedala zakonito, in ugotovitvi, da o tem vprašanju že teče pravdni postopek pred istim sodiščem, ki ga je sodišče že začelo obravnavati. V takšni situaciji je odločitev, ali bo samo reševalo predhodno vprašanje ali ne, v dispoziciji sodišča, ne pa strank.
ZVoz-1 člen 62, 62/6, 56, 56/8. ZMV-1 člen 3, 3/1, 3/1-23, 25, 25/6. ZPrCP člen 34, 34/5, 45, 45/10.
vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - motoristična čelada - vožnja pod vplivom alkohola - motorno vozilo - prodaja štirikolesnikov - registracija motornega vozila
Šesti odstavek 62. člena ZVoz-1 sicer res določa, da v kategorijo B1 spadajo štirikolesa, pri čemer pa je potrebno upoštevati definicijo pojma štirikolo, ki izhaja iz 23. točke prvega odstavka 3. člena ZMV-1, ki pa to vrsto vozila poleg zunanjega izgleda definira tudi glede na maso in nazivno moč motorja. Natančna in pravilna ugotovitev tehničnih karakteristik vozila je torej pomembna za uvrstitev konkretnega motornega vozila v kategorijo motornih vozil, ki je pomembna tako pri presoji dokazanosti zakonskih znakov prekrška vožnje brez veljavnega vozniškega dovoljenja kot tudi glede vožnje neregistriranega motornega vozila v cestnem prometu, zlasti ker je iz izpovedbe zaslišane priče K. V. razvidno, da gre za vozilo, ki ga ni mogoče registrirati v Republiki Sloveniji, ker za to motorno kolo ni mogoče pridobiti homologacije, posledično pa za vožnjo takega vozila tudi ni potrebno vozniško dovoljenje. Vprašljiva je namreč utemeljenost očitka obdolžencu, da je vozil neregistrirano motorno vozilo v cestnem prometu, če motornega vozila v cestnem prometu sploh ne bi smel uporabljati oziroma če takega vozila sploh ni možno registrirati za uporabo v cestnem prometu, ker ne izpolnjuje tehničnih pogojev za udeležbo v cestnem prometu. Lahko pa bi šlo za kršitev pravila iz tretjega odstavka 25. člena ZMV-1
URS člen 22, 23.. ZIZ člen 38, 38/5, 57, 57/1, 71, 71/2, 72, 72/2.
odlog izvršbe - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - načelo sorazmernosti - pravica do poštenega sojenja - obrazložitev sodne odločbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka - stroški odgovora upnika na ugovor dolžnika
Ker zakonodajalec ni podrobneje konkretiziral nedoločnih pravnih pojmov glede zakonskih pogojev za odlog in je s tem pustil sodišču odprto polje presoje, je odgovornost in obveznost glede izčrpne, jasne, razumne in razumljive obrazložitve toliko strožja. Izvršilnemu sodišču je prepuščeno, da upoštevajoč vse okoliščine konkretnega primera najde pravično ravnotežje med pravico upnika do sodnega varstva ter pravicami dolžnic in družinskih članov do doma, do družinskega življenja in telesne celovitosti. Za vročanje prepoznega ugovora v odgovor ni pravne podlage (prvi odstavek 57. člena ZIZ). Odgovor na ugovor je smiseln le, če lahko izboljša položaj upnika v postopku. Ker v obravnavani procesni situaciji temu ni tako, ne gre za upnikove potrebne stroške, ki jih je dolžnik dolžan povrniti (a contrario peti odstavek 38. člena ZIZ). Zgolj dejstvo, da je bil upnik v obravnavani zadevi k odgovoru nepravilno pozvan, pa še ne daje pravice do povrnitve nastalih stroškov
stroški postopka - oprava poizvedb - pribava podatkov - opomin pred tožbo - opozorilo - poziv na plačilo
Obe opozorili po vsebini predstavljata le seznanitev tožene stranke s kršitvijo ter z višino škode in poziv na plačilo, ne omenjata pa opozorila na vložitev tožbe oziroma morebitnih posledic. Zato navedenih opozoril ni mogoče šteti kot opominov pred tožbo.
verzijski zahtevek preživninskega upravičenca - povrnitev stroškov preživljanja - odločitev o dodelitvi otroka zaradi vzgoje in preživljanje - zadrževanje mladoletne osebe
Tožnik svoj obogatitveni (verzijski) zahtevek (vložen ob sklicevanju na 133. členu ZZZDR) glede obeh otrok uveljavlja za obdobje, ko sta bila ta dva v skladu z dogovorom pravdnih strank (ki je bil dosežen v dne 16. 12. 2007 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani sklenjeni sodni poravnavi) zaupana (dodeljena) v varstvo in skrb toženki (materi), njemu pa naloženo plačevanje preživnine zanju.
Kadar roditelj zadržuje otroke proti volji drugega, kateremu so bili s sodno odločbo zaupani v varstvo in vzgojo, in je ta drugiroditelj uporabil vsa pravna sredstva, da bi dobil otroke (nazaj), takrat v skladu s stališčem sodne prakse prvo omenjeni roditelj ne more zahtevati povrnitve stroškov vzdrževanja otrok za obdobje, ko jih je protipravno zadrževal pri sebi.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba - premoženjsko stanje - bilanca stanja - blokada transakcijskega računa - odlog plačila sodne takse
Pritožnica aktualnejših podatkov o svojem premoženjskem stanju v predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni dala, sama pa je vedela, kateri podatki so sodišču dostopni in kaj izkazuje zadnja objavljena bilanca stanja. Plačilo sodne takse v višini 567,00 EUR ne bi smel biti razlog, zaradi katerega bi bil ogrožen pritožničin obstoj.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - zaslišanje obdolženca v preiskavi - zmotno ugotovljeno dejansko stanje
Ker je med storitvijo prvega in zadnjega prekrška, ki jih je sodišče upoštevalo pri izdaji izpodbijanega sklepa, preteklo več kot dve leti, je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialne določbe ZP-1, ko je z izpodbijanim sklepom storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00044650
URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZDZdr člen 30, 30/1, 39, 71. ZNP-1 člen 42.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - prisilni ukrep - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - ogrožanje življenja in zdravja - hujše ogrožanje lastnega zdravja - samomorilnost - duševna motnja - nujen ukrep - obrazložitev neuporabe milejših ukrepov
V obravnavani zadevi so izpolnjeni pogoji iz 39. člena ZDZdr. Izvedenec ugotavlja, da je oseba še vedno hudo samomorilno ogrožena, nima apetita in je v treh mesecih shujšala za 5 kg, kar prav tako predstavlja hujše ogrožanje lastnega zdravja. To ogrožanje pa je posledica duševne motnje (paranoidne psihoze), zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00044817
KZ-1 člen 257, 257/1. ZKP člen 269, 270, 270/2.
kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - zakonski znaki - opis dejanja - nastanek premoženjske škode - pridobitev protipravne premoženjske koristi - predhodni preizkus obtožnega predloga - poprava obtožnega predloga
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v času domnevne storitve očitanih kaznivih dejanj veljal KZ-1E, ki je kot znak kaznivega dejanja določal tudi nastanek prepovedane posledice v smislu pridobitve nepremoženjske škode sebi ali drugemu, kar pa iz konkretnega dela opisa očitanega kaznivega dejanja po prvem odstavku 257. člena KZ-1 ne izhaja. Kot izhaja iz podatkov kazenskega spisa in točke 5 izpodbijanega sklepa je bil predlog sveta A. dne 15. 10. 2018 za razrešitev direktorice A. B. B. podan, ta predlog ni bil sprejet in zato tudi ni nastala prepovedana posledica. Povedano drugače očitek opisa ne vsebuje vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja, ker je izostal opis posledice, do katere tudi dejansko ni prišlo.
Prvostopenjsko sodišče lahko v fazi predhodnega preizkusa vloženega obtožnega akta upravičenega tožilca pozove zgolj k popravi formalnih pomanjkljivosti obtožnega akta (drugi odstavek 270. člena ZKP), kar pa v nobenem primeru ne velja za ugotavljanje vsebinskih pomanjkljivosti vloženega obtožnega akta, ki se nanašajo na sklepčnost takega obtožnega akta, zlasti takrat, ko je pod vprašaj, kot v konkretnem primeru, postavljen opis oziroma zadostna konkretizacija očitanega kaznivega dejanja.
odločitev o pravdnih stroških - končni uspeh stranke v pravdi - več tožbenih zahtevkov - delni uspeh v pravdi - enotna odškodnina - renta - uspeh po temelju in višini - vrednost spornega predmeta
Sodišče prve stopnje je tožničin (skupni) uspeh v postopku na prvi stopnji upravičeno ugotavljajo kot aritmetično sredino uspeha glede zahtevanega enkratnega zneska odškodnine in glede zahtevka na plačilo rente (s katerim je tožnica v celoti propadla).
Sodišče prve stopnje bi moralo pri ugotavljanju tožničinega uspeha glede zahtevka na plačilo (enkratnega) zneska odškodnine upoštevati tako uspeh po temelju kot uspeh po višini.
SPZ člen 67, 67/2, 67/3, 68. SZ-1 člen 25, 25/1. OZ člen 199, 200, 201, 202.
vlaganje v nepremičnino - stroški ogrevanja - razmerja med solastniki - delitev stroškov med etažnimi lastniki - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
Potrebno je razlikovati med stroški, ki bremenijo stvar kot celoto in individualnimi stroški posameznega solastnika, ki so v posledici njegovega delovanja, uporabe. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da stroški elektro omrežnine, komunalni stroški, stroški dimnikarskih storitev, stroški napeljave za TV, plin in optični kabel ter stroški ogrevanja ne sodijo med bremena skupne stvari v smislu 68. člena SPZ, ker gre za stroške, ki so jih solastniki dolžni plačati, ker električno energijo, televizijske storitve, komunalne storitve in ogrevanje koristijo oziroma uporabljajo in se med solastnike njihovo stroškovno breme porazdeli v razmerju med njimi glede na dejansko uporabo. Zamenjava PVC okna v kleti, pleskanje vrat in oken, popravilo cokla in ureditev zunanje razsvetljave predstavlja zgolj redna vzdrževalna dela, ne pa tudi nujna. Ker je torej pri teh delih šlo za nenujne posle rednega upravljanja, bi glede na solastniški delež pravdnih strank, ki je enak in znaša 1/2, v skladu z določiloma 2. in 3. odstavka 67. člena SPZ, ki določata, da je za posle v zvezi z rednim upravljanjem stvari potrebno soglasje solastnikov, ki imajo skupaj več kot polovico idealnih deležev, za takšne posle pa se štejejo posli, ki so potrebni za obratovanje in vzdrževanje stvari za doseganje njenega namena, moral tožnik, da bi bil upravičen do povračila sorazmernega dela teh stroškov, pridobiti še soglasje toženke. Ker tega ni imel, povračilo polovice teh stroškov od toženke ob pravilni uporabi materialnega prava zahteva neutemeljeno.