V tem primeru je sprejeta odločitev sodišča prve stopnje, ki zavrne predlog nasprotne udeleženke, da se predlagatelju naloži predložitev listin in podatkov, sklep procesnega vodstva, saj se neposredno nanaša na vodenje postopka, konkretno na izvedbo dokaznega postopka. Skladno z določbo tretjega odstavka 270. člena ZPP zoper takšne sklepe ni pritožbe.
Z napačnim pravnim poukom sodišče ne more spremeniti določb procesnega zakona, ki pravice do pravnega sredstva zoper odločitve procesnega vodstva med postopkom ne dajejo.
postopek s pritožbo - vsebina pritožbe - podpis pritožbe - nepopolna pritožba - vračanje pritožbe v dopolnitev - zavrženje pritožbe
Prvo sodišče je zavrglo pritožbo drugega tožnika zato, ker ni vsebovala pritožnikovega podpisa. Takšna pritožba je nepopolna (tretji odstavek 343. člena v zvezi s 335. členom ZPP). V postopku s pritožbo se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (336. člen ZPP), kot je pritožniku pojasnilo že prvo sodišče. Zato je pritožbo utemeljeno zavrglo (prvi odstavek 343. člena ZPP).
nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - oprostitev plačila sodne takse pravne osebe
Sklep s pozivom na dopolnitev predloga je bil stranki vročen. Na sklep sodišča prve stopnje ni odgovorila, zato je ostal predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo nepopoln. Sodišče prve stopnje ga je utemeljeno zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00046252
ZPP člen 163, 163/3. ZPND člen 22a, 22a/1. ZNP-1 člen 42.
povrnitev stroškov - brezplačna pravna pomoč - nepravdni postopek - nasprotni udeleženci - zahteva za povrnitev stroškov - stroški za sestavo vloge - upravičenost do povračila stroškov - nasilje v družini - subsidiarna uporaba ZPP
Po tretjem odstavku 163. člena ZPP (ki se subsidiarno uporablja tudi v postopku po ZPND), mora udeleženec zahtevati povrnitev stroškov najpozneje do konca obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških. Ker predlagateljica niti v vlogah, niti na naroku ni priglasila stroškov za navedene vloge, do povrnitve stroškov, nastalih z njihovo vložitvijo, ni upravičena.
Sodna praksa zastopa enotno stališče, da v primeru, če niso izkazane posebne okoliščine, vknjižene hipoteke na nepremičnini ni mogoče šteti kot tiste okoliščine, ki bi nepremičnino izključevala iz obsega ugotavljanja premoženjskega stanja prosilca.
Kljub obstoju hipoteke se zastavljene nepremičnine lahko obremenijo z drugo stvarno pravico, npr. stvarno služnostjo, z oddajo v najem ali zakup, z ustanovitvijo užitka, rabe ali služnosti stanovanja.
nasilje v družini - ukrepi po zpnd - podaljšanje ukrepa - nevarnost nasilja - ponavljajoče kršitve - denarna kazen - odmera
Pritožnik ne izpodbija ugotovitev, da je večkrat kršil izrečene ukrepe že v prvih mesecih po njihovem izreku in da je nato v februarju 2020 streljal proti predlagateljici. Zgolj dejstvo, da odtlej ni izvršil nasilnega dejanja, ne zmanjšuje nevarnosti, da bi tovrstna dejanja ponovil, ko bi prišel na prostost. Večkratne kršitve izrečenih ukrepov, ki so se stopnjevale do uporabe strelnega orožja, dovolj prepričljivo utemeljujejo sklep o verjetno izkazani nevarnosti ponavljanja nasilnih ravnanj in predlagateljičinem strahu pred njimi.
zapuščinski postopek - prekinitev zapuščinskega postopka - dedič - napotitev na pravdo - pravnomočno zaključen postopek - nadaljevanje zapuščinske obravnave
Ker je torej podlaga na podlagi katere je bil prekinjen zapuščinski postopek odpadla, je odločitev sodišča, da se zapuščinski postopek nadaljuje, pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00045113
ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1, 458/2. OZ člen 168, 168/1, 168/2, 949, 949/1, 949/2.
spor majhne vrednosti - nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja - zavarovalna pogodba - splošni zavarovalni pogoji - premoženjsko zavarovanje - namen premoženjskega zavarovanja - zavarovalni primer - povrnitev škode - zavarovalnina - višina nastale škode - delna škoda - popolna škoda - ekonomska totalka - pravilna uporaba materialnega prava
Neutemeljen je očitek tožnika, da bi se nastala škoda morala obračunati po sistemu delne škode in bi toženka morala poravnati celotno višino stroškov popravila. Takšna razlaga ni skladna s pogodbenimi določili, niti z določbo drugega odstavka 949. člena OZ, saj bi bila po sistemu delne škode prejeta zavarovalnina večja od nastale škode in bi znašala več kot je znašala celotna vrednost vozila pred nezgodo. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je izračun višine škode opravilo na podlagi metode popolne škode (ekonomske totalke) po Splošnih pogojih.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče nasprotnega udeleženca oprostilo plačila stroškov sodne takse. Ker je nasprotni udeleženec s svojim predlogom v celoti uspel, ne izkazuje pravnega interesa za vložitev pritožbe.
predlog za obnovo postopka - procesne predpostavke za vložitev predloga za obnovo postopka - obvezno zastopanje po pooblaščencu, ki je odvetnik - izbris odvetnika iz imenika odvetnikov - čas vložitve predloga - izguba pravice opraviti pravdno dejanje - nedovoljenost predloga za obnovo postopka
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka pravdna dejanja opravlja le po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP).
Odvetnik, ki je bil izbrisan iz imenika Odvetniške zbornice pred vložitvijo predloga za obnovo, ob vložitvi predloga ni več smel zakonito opravljati odvetniškega poklica.
V 2. odstavku 207 člena ZUP-a je sicer res določeno, da se z odločbo odloči o vseh zahtevkih stranke, tudi če je postopek začet po uradni dolžnosti. Vendar pa v obravnavani zadevi ta določba ni kršena. Kot predhodno poudarjeno, gre za spor o pravici do izredne denarne socialne pomoči, o kateri CSD odloča po prostem preudarku v skladu z namenom, za katerega se denarna dajatev priznava. Ker se pravica do izredne denarne socialne pomoči izraža v denarni dajatvi, priznani znesek že po naravi stvari ne pomeni, da ne bi bilo odločeno o vseh zahtevkih. To velja tudi za predmetno zadevo. V obravnavanem predsodnem postopku priznanih 155,00 EUR izredne denarne socialne pomoči za nakup bojlerja implicite pomeni, da izredna denarna socialna pomoč v višjem znesku ni priznana, ne da bi se bilo potrebno o tem posebej izrekati.
nadomestilo za invalidnost - invalid - začetek dela - izpolnjevanje pogojev
Pravica do izplačevanja nadomestila za invalidnost je vezana na začetek dela na delu, ki ustreza ugotovljeni delovni zmožnosti zavarovanca oziroma z dnem realizirane pravice do premestitve. Če pravica do premestitve ni realizirana, pogoji za priznanje pravice do izplačevanja nadomestila za invalidnost niso izpolnjeni.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - izvirna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - derivativna (izvedena) pridobitev - priposestvovanje - pogoji za priposestvovanje - priposestvovalna doba - priposestvovalna doba pravnih prednikov - pravična posest - poštena posest - pristna posest - pridobitev lastninske pravice z dedovanjem
Ker so podani pogoji za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem s strani pravnih prednikov, tožnica pa je vstopila v ta položaj z dedovanjem, ni (več) pomembno, ali je tudi tožnica v zatrjevanem (kasnejšem) obdobju od leta 2004 do 2014, ko naj bi se iztekla priposestvovalna doba dobrovernega lastniškega posestnika, pridobila lastninsko pravico s priposestvovanjem. Gre za ločeni (samostojni) pravni podlagi za pridobitev lastninske pravice.
ZPIZ-2 člen 29, 29/1.. ZKP člen 546.. URS člen 30.
predčasna pokojnina - zavarovalna doba - kazen zapora
Bistvo določbe 546. člena ZKP je vzpostavitev pravnega stanja, ki bi ga le ta uživala, če kazni zapora ne bi bilo in bi bila lahko v tem času zaposlena ali samozaposlena oziroma bi bila delovno aktivna. Tudi Ustavno sodišče RS je večkrat poudarilo, da odškodnine za izgubo delovne dobe ni mogoče dati drugače kot na način, da se vzpostavi delovna doba, ki bi jo oškodovanec v času odvzema prostosti zaradi neupravičene obsodbe pridobil. Slednje je mogoče realizirati le tako, da se delovna doba prizna v ustrezni dolžini in da se vplačajo tudi ustrezni denarni zneski za pokojninsko zavarovanje oškodovanca.
Neutemeljena je pritožbena navedba, da v kolikor bi zakonodajalec želel s sprejemom ZPIZ-2, dobo priznano po ZKP obravnavati kot pokojninsko dobo brez dokupa, bi to izrecno določil. Pravilno je zatrjevanje tožeče stranke, da se določilo 546. člena ZKP kot specialni predpis uporablja neposredno. Ne glede na siceršnjo vsebino področne zakonodaje za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, mora biti glede na namen določila 546. člena ZKP, le-to upoštevano neposredno, če bo za določeno osebo izpolnjen pravni dejanski stan, kot ga ta člen določa.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 259, 259/3.. ZZVZZ-M člen 44a.. ZZVZZ člen 23.. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 24.. ZZDej-UPB2 člen 74.. ZS člen 109.. URS člen 2, 22, 50, 51.. ZJSRS-UPB2 člen 28.
zdravljenje v tujini - povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - humanitarna organizacija
Predhodno plačilo stroškov zdravljenja v tujini (v Sloveniji) s strani donatorske organizacije apriori ne izključuje obveznosti ZZZS, ker 1.) gre pri povračilu stroškov zdravljenja v tujini (v Sloveniji) izključno za razmerje med zavarovano osebo in ZZZS ter 2.) ker je ob priznani pravici do zdravljenja v tujini izpolnjen zavarovalni primer, ki ZZZS zavezuje, da zavarovancu (in ne tretjemu, ki je morda v imenu in na račun zavarovanca stroške vnaprej poravnal) povrne stroške zdravljenja v tujini (v Sloveniji).
Obveznost zavarovalnice, da plača stroške zdravljenja zavarovancu ni pogojena s predhodnim plačilom zavarovanca Društvu, saj obveznost zavarovalnice temelji na zakonu. ZZZS je ob izpolnjenih zakonskih pogojih dolžan izpolniti obveznosti zavarovancu (stroški so zavarovancu nastali, le da jih je zanj plačal nekdo tretji; tretji je prevzel izpolnitev). Ali bo tretji, ki je za zavarovanca plačal stroške zdravljenja oz. prevzel izpolnitev, od zavarovanca terjal te stroške, ko mu bodo izplačani s strani zavarovalnice, je izključno stvar dogovora oz. vsebine razmerja med njim in zavarovancem.
Glede na predhodna prava izhodišča je potrebno šteti, da so zavarovancu stroški dejansko nastali, da so vezani na zdravstveno storitev, ki je bila opravljena zavarovancu, da so njegovi stroški (le plačal jih je zanj tretji - je prevzel izpolnitev), zaradi česar je ZZZS zavarovancu (in ne komu tretjemu) stroške zdravstvene storitve, ob izpolnjevanju drugih zakonskih pogojev, dolžan plačati. Na kakšen način bo rešeno razmerje med zavarovancem in izpolniteljem (donatorjem) ni stvar ZZZS, niti tega socialnega spora, razen v obsegu in iz razloga, kot bo nakazan v usmeritvi za izvedbo ponovljenega sojenja.
Okoliščine, ki jih v predlogu izpostavlja tožnik, niso posledica napake v imenih in številkah, očitne pisne ali računske pomote, in ne predstavljajo pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe z izvirnikom.
ugotavljanje invalidnosti - I. kategorija invalidnosti - izvedensko delo
Pravilna je dejanska ocena sodišča prve stopnje, da pri tožniku do dokončne odločbe ni izkazan zakonski dejanski stan iz 1. alineje drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2. Po navedeni določbi ZPIZ-2 je namreč v I. kategorijo invalidnosti mogoče razvrstiti le zavarovance, pri katerih je podana popolna izguba delazmožnosti za vsako organizirano pridobitno delo, za opravljanje svojega poklica pa nimajo več preostale delazmožnosti.
pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa - zahtevek za ugotovitev lastninske pravice - odločba o denacionalizaciji - denacionalizacija - izvirna pridobitev lastninske pravice - načelo prirejenosti postopkov - vezanost sodišča na pravnomočno upravno odločbo - podatki zemljiškega katastra - geodetska napaka - pogoji za priposestvovanje
Pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa spada med originarne oziroma izvorne pridobitne načine. Njihova bistvena značilnost je, da se pridobitev pravice ne opira na lastninsko pravico prejšnjega lastnika ali na njegovo voljo.
Glede na načelo prirejenosti postopkov je pravilno stališče izpodbijane sodbe, da je sodišče vezano izključno na izrek, katera zemljiška parcela je predmet vračila, ne pa na pojasnila, ki jih pravnomočnost ne zajema.
Z odločbo o denacionalizaciji je bila pridobljena lastninska pravica na parceli 49/4 v obsegu in na tistem delu zemljiške površine, kot je bilo ob pravnomočnosti odločbe vpisano v zemljiški kataster.
opravila, ki jih lahko opravlja strokovni sodelavec - zaslišanje prič v preiskavi
Pritožbeno sodišče se strinja z zaključki sodišča prve stopnje, da lahko v okviru svojih pristojnosti posamezna procesna dejanja izven glavne obravnave, kot je zaslišanje prič v preiskavi, samostojno opravljajo strokovni sodelavci.