duševno zdravje - ambulantno zdravljenje - psihiatrično zdravljenje - oddelek pod posebnim nadzorom - brez privolitve osebe - ogrožanje varnosti ljudi - ogrožanje zdravja - osebna svoboda - izvedensko mnenje - odklanjanje zdravljenja (terapije) - paranoidna shizofrenija - grozeče nasilje - intervencija policistov
Pritožbeni očitek, da ogrožanje ni izkazano, pač pa je le hipotetično, ni utemeljen. Pritožnik se svojega stanja ne zaveda in bolezen ter simptome popolnoma zanika in si s tem, ko se ne zdravi, škoduje, s čimer je začel ogrožati svoje zdravje, saj je prišlo ponovno do poslabšanja osnovne bolezni.
rezervni sklad - povišanje prispevka etažnih lastnikov v rezervni sklad - sklep etažnih lastnikov - načrt vzdrževanja - nujna vzdrževalna dela - zbor etažnih lastnikov - sklic - pravilno vabilo - poziv - upravnik - stroški opominjanja
Zgolj zahteva po predpisani obliki načrta vzdrževanja ne more biti razlog, da se volja etažnih lastnikov, če je bilo zahtevano soglasje doseženo, ne upošteva.
Odločitev, da se zbor ponovi čez 30 minut, je bila sprejeta na podlagi predhodno sprejetega sklepa in torej na podlagi odločitve etažnih lastnikov o tem, kako se bo v primeru nesklepčnosti sklical ponovljeni zbor. Obe odločitvi sta skladni s tretjim odstavkom 37. člena SZ-1 - znotraj zakonskega časovnega okvira in tudi praktični z vidika porabe časa.
Namen zakonskih določb o sklicevanju zbora etažnih lastnikov je zagotoviti potrebne informacije in možnost udeležbe na zboru lastnikov.
upravitelj zapuščine - spor o upravljanju - določitev osebe - pristojnosti in naloge upravitelja
Do delitve dediči skupno upravljajo in razpolagajo z dediščino. Kadar se ne morejo sporazumeti glede uprave dediščine in ni izvršitelja oporoke, postavi sodišče na zahtevo kateregakoli od njih upravitelja, ki upravlja dediščino za vse, ali pa določi vsakemu dediču del dediščine, ki naj ga upravlja (drugi odstavek 145. člena ZD). Za upravitelja lahko postavi sodišče tudi koga izmed dedičev (tretji odstavek 145. člena ZD).
Postavitev upravitelja zapuščine ni pogojena s soglasjem dedičev. Takega stališča ne podpira niti smisel instituta. Dediči so z zapustnikovo smrtjo postali skupni lastniki dediščine. Njihova lastninska pravica je po naravi stvari omejena z lastninskimi upravičenji ostalih skupnih lastnikov, a odvisnost vsakršnih ukrepov za ohranitev substance premoženja in preprečitev nastajanja škode od njihovega soglasja bi bila prekomerna.
Izbira med potencialnimi upravitelji mora temeljiti na oceni sodišča, kdo bo v največji možni meri mogel poskrbeti za izvršitev potrebnih nalog. Zgolj dejstvo, da se dedič ne strinja s tem, da se sodedič postavi za upravitelja, ne zadostuje za njegovo izključitev iz kroga oseb, ki pridejo v poštev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00045252
SZ-1 člen 109, 109/1, 111. ZPP člen 350, 350/2.
izpraznitev stanovanja - najemnik stanovanja - zakonec - izselitev najemnika - smrt najemnika - ožji družinski član - sklenitev najemne pogodbe po smrti najemnika - zahteva za sklenitev najemne pogodbe - pisna zahteva - plačevanje najemnine - upravnik stavbe - dejanska trditvena podlaga
Ker toženec uporablja stanovanje, ne da bi sklenil najemno pogodbo oziroma podaljšal najemno pogodbo, stanovanje uporablja nezakonito, zato ga je dolžan izprazniti.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - ugotovitev pripadajočega zemljišča - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - pravica uporabe funkcionalnega zemljišča - uporaba materialnega prava - uporaba zakona - retroaktivna uporaba zakona
Pritožniki morajo v novem postopku pojasniti, na kakšen način je ZVEtL-1 posegel v njihove pridobljene pravice oziroma zakaj je nabor njihovih pravic iz ZVEtL večji, obsežnejši ali bolj učinkovit oziroma katere pravice so pridobili po ZVEtL, ki so jim bile odvzete oziroma so jim zmanjšane, če se za sporno razmerje uporabi ZVEtL-1. Ali povedano drugače. Pritožniki morajo izkazali, da so zaradi ZVEtL-1 v slabšem pravnem položaju kot pred spremembo, ko je veljal ZVEtL.
Včasih je retroaktivnost pravnih norm nujna, da se z njo korigirajo nenormalne situacije, ki nastanejo zaradi razkoraka med pravom in dejanskim življenjem.
V smislu korekcije zelo zoženih pravil glede načinov določitve pripadajočega zemljišča po ZVEtL, ko je bila v ospredju le (predvsem) namembnost zemljišča v času izgradnje po takratnih prostorskih in upravnih aktih, se je zaradi poenotenja pravil glede pridobitve (priznanja) pripadajočega (funkcionalnega) zemljišča, ki so veljala v času družbene lastnine, sprejel nov ZVEtL-1, katerega namen je izenačiti pravne položaje, tistih lastnikom zgradb, ki so bile zgrajene pred 1. 1. 2003, pa lastniki formalnopravno še niso pridobili pravice na pripadajočem zemljišču, s tistimi, ki so to pravico "uporabe" formalnopravno že pridobili v času družbene lastnine.
OZ člen 239, 239/1. ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-14, 458, 458/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - upnikove pravice in dolžnikove obveznosti - obvestilo o stvarni napaki - dobava blaga oz. oprava storitev - izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve - pravica do povračila škode - dokazi in izvajanje dokazov - nedovoljeni pritožbeni razlogi - nedovoljena pritožbena novota
Pritožnica izrecno priznava, da v svojih vlogah ni vztrajala pri izvedbi naroka. Njeno stališče, da je izvedba naroka bistvena za ugotovitev dejanskega stanja, je neutemeljena že zato, ker pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v SMV ni dovoljen pritožbeni razlog.
Ker na absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je v prid jasnosti pomanjkljivo obrazložene izpodbijane sodbe samo dodalo manjkajoče dejanske ugotovitve, ki izhajajo iz neprerekanih dejstev in s tem saniralo zagrešeno absolutno bistveno postokovno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Skladno s pravno teorijo lahko kot ugotovljena dejstva tudi pritožbeno sodišče upošteva neprerekana dejstva. Brez dejstev, povzetih v 9. in 10. točki te obrazložitve, bi utegnila biti pomembna pritožbena navedba, da je toženka pri tožnici naročila tak akvarij, ki bo normalno funkcioniral in njegovo pravilno delovanje ne bo povezano z nobenimi nadaljnjimi stroški. Sodišče prve stopnje je namreč v obrazložitvi povzelo le pojasnilo tožnice, da voda zeleni zaradi enoceličnih alg, kar bi se lahko odpravilo z montažo UV-C enote, za nakup katere se toženka ni odločila, ne pa tudi, da teh navedb toženka ni prerekala. Torej je odločitev o tožbenem zahtevku oprlo na navedbe, ne pa na dejstvo. Ker pa sme sodišče sodbo opreti le na dejstva, je manjkajočo ugotovitev ob upoštevanju določila drugega ostavka 214. člena ZPP dodalo pritožbeno sodišče.
SPZ člen 48, 266. ZTLR člen 24, 25, 26. ZZZDR člen 51, 51/2.
skupno premoženje zakoncev - premoženjska razmerja med bivšima zakoncema - tožba na ugotovitev deleža na skupnem premoženju - posebno premoženje zakonca - pridobitev lastninske pravice - z delom pridobljeno premoženje - vlaganja v nepremičnino - solastniški delež - nova stvar - gradnja na tujem - povečanje vrednosti nepremičnine - uporaba stvari z dovoljenjem lastnika - dokaz s sodnim izvedencem - nedovoljena sprememba tožbe
Vlaganja pravdnih strank v prenovo gostinskega lokala niso v taki meri spremenila stanja, funkcijo in namen nepremičnine, da bi šlo za novo stvar. V sodni praksi je bilo že večkrat zavzeto stališče, da obsežna prenovitvena dela, drugačna razporeditev prostorov, izboljšanje bivalnih razmer ob ohranitvi prvotnega namena in bistveno povečana vrednost nepremičnine ne zadostujejo za zaključek, da je nastala nova stvar.
CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00045253
ZPP člen 286, 286/1.
novote - navajanje novih dejstev in dokazov - prekluzija dokazov - materialno procesno vodstvo - primarni in podrejeni zahtevek - dokaz z izvedencem - izvedensko mnenje - premik vozila - trk motornih vozil - prometna nesreča motornih vozil - poškodbe nastale v prometni nesreči - škodni dogodek - vzročnost za škodni dogodek
Očitno je, da so se ta dejstva izkazala za relevantna šele po izdelavi izvedenskega mnenja, ker bi v nasprotnem sodišče prve stopnje z materialno procesnim vodstvom tožnico pozvalo, da v tej smeri dopolni trditveno podlago in predlaga dokaze. Gre torej za opravičljiv razlog, zaradi katerega tožnica teh dejstev ni navedla na prvem naroku, ker ni bilo za pričakovati, da so relevantni. Tožnica v pritožbi navaja, da v tožbenih navedbah ni želela obremenjevati sodišča z navedbami o poškodbah ostalih potnikov, ker pred izdelavo izvedenskega mnenja niso bili pomembni in bi po nepotrebnem obremenjevali pravdo. Te razloge, glede na okoliščine primera, pritožbeno sodišče sprejema, pri tem pa dodaja, da (celo) ni vedno mogoče šteti kot nedopustno, če želi stranka počakati z navedbo določenega (rezervnega) argumenta, dokler v postopku ne uvidi, da s primarnim argumentom ni uspela.
OZ člen 179, 182. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 5, 5/3.
odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - sodna praksa - stroški prevozov na zdravljenje - višina kilometrine
Pritožnik je utrpel zlom stegnenice, odrgnine desne lopatice in rupturo zadnje križne vezi.
dejanska etažna lastnina - sporazum etažnih lastnikov - sporazum etažnih lastnikov glede skupnih delov - pogodbena volja - podstrešje - dejansko stanje - dokazovanje - skupni del stavbe - posebni deli stavbe
Neutemeljen je pritožbeni očitek o zmotno ugotovljeni vsebini sporazuma z dne 22. 9. 2010. Osrednja teža je v dokazni oceni pravilno dana besedilu sporazuma. Že po imenu gre za "sporazum o tem, da iz skupnih delov stavbe (podstrešja) nastanejo štirje novi posamezni deli v etažni lastnini". Tudi v besedilu ni ničesar, kar bi kazalo le na razdelitev podstrešja na štiri dele, ampak je izrecno navedeno, da "vsak del postane nov posamezni del". Poleg tega je bila dogovorjena vknjižba novo nastalih posameznih delov v (izključno) last.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00045290
ZVEtL člen 43, 43/1-2, 43/1-3, 43/1-4, 44, 44/1. ZVEtL člen 7, 30. ZGJS člen 3. ZTLR člen 24.
pripadajoče zemljišče k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - spremenjene okoliščine - gradbena parcela - nasprotni udeleženci - družbena lastnina - lastninjenje - javno dobro - pretekla raba - dejanska raba - splošna raba - uporaba zemljišča - gradnja na tujem - urbanistično arhitekturna zasnova - izostanek normativne ureditve
V tem kontekstu je treba presojati gradbena dovoljenja, prostorske akte in urbanistične standarde, ki so veljali v času gradnje stavbe, z upravnimi akti in urbanističnimi standardi, ki so veljali po izgradnji stavbe v času družbene lastnine vse do lastninjenja. Navedeno ne pomeni, da upravni akti in standardi v času gradnje niso relevantni, gre le zato, da jih je treba upoštevati v kontekstu spremenjenih okoliščin, če so kasnejši akti in standardi vzpostavili drugačno ureditev prostora in na podlagi katerih, se je tudi spreminjal (zmanjševal ali povečeval) obseg pripadajočega zemljišča, ki je v času družbene lastnine akcesorno pripadal stavbi.
ZDR-1 člen 38, 38/1, 39, 39/1, 42, 42/1, 81.. ZPP člen 226, 226/2.
konkurenčna prepoved - poslovna skrivnost
Sodišče prve stopnje ravnanj toženke, ki kažejo na namero opravljanja konkurenčne dejavnosti, utemeljeno ni štelo kot kršitve obveznosti iz prvega odstavka 39. člena ZDR-1.
Sledeč določilu drugega odstavka 25. člena splošnih pogojev je torej znesek franšize zahtevek zavarovalnice do zavarovanca, to je do tožnice, ne pa do oškodovanca. Iz razlogov, pojasnjenih zgoraj, pa je toženkin zahtevek (toženka je oškodovanka, ki ji je zavarovalnica povrnila škodo, katero ji je bila povzročila tožnica) proti tožnici neutemeljen. Po prepričanju pritožbenega sodišča bi bil utemeljen le v primeru, če bi zavarovalnica zahtevek iz naslova odbitne franšize, ki ga ima do svojega zavarovanca (tožnice), cedirala na toženko. Ker pa tega ni storila, oziroma iz trditvene podlage toženke to ne izhaja, je pravno stališče zavarovalnice z dne 22. 2. 2019, ki ga je v spis vložila toženka, da ji mora za franšizo znižano odškodnino izplačati tožnica, pravno zmotno.
Pritožbeno sodišče se strinja z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, kar pomeni, da zavrača pritožbene očitke v smislu kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, češ da izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov o vseh pomembnih okoliščinah (tožnik izpostavlja zlasti neupoštevanje mnenja sindikata), ter da so razlogi sodišča v neskladju (kar tožnik veže na ugotovitve sodišča v zvezi z dogovorom med sindikatom in toženko, da je tožnik profesionalni predsednik sindikata, o čemer pa ni bila sklenjena še posebna pogodba o zaposlitvi). Nič od navedenega namreč ni odločilni razlog, ki bi lahko vplival na presojo verjetnosti terjatve oziroma, ki bi lahko privedel do ugotovitve o nezakonitosti odpovedi.
ZDR-1 člen 6, 89, 89/1, 89/1-5.. Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji (1994) člen 15.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo
Sodišče prve stopnje je zaključek o obstoju zakonitega razloga za podajo izpodbijane odpovedi pravilno utemeljilo na ugotovitvi, da tožnica po mnenju vseh članov komisije kljub pomoči izkušenih zdravnikov specialistov v času poskusnega dela ni osvojila potrebnega znanja in se usposobila za opravljanje samostojnega dela, za katerega je sklenila pogodbo o zaposlitvi.
Za popolnost tožbe zadošča, da stranka navede toliko dejstev, da je možna jasna identifikacija zahtevka in njegova ločitev od morebitnih drugih zahtevkov.
JAVNI RAZPISI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00045779
OZ člen 3, 103, 104, 105.
vrnitev prejetih sredstev - kršitev pogodbe - neuresničitev poslovne podlage - pogodba o sofinanciranju novih delovnih mest - ugovor pomanjkanja aktivne legitimacije - javna agencija - izpolnitev pogodbe - določen rok za izpolnitev obveznosti - rok za izpolnitev - pravočasna izpolnitev pogodbe - pogodbeno razmerje - javni razpisi - sklenitev pogodbe na podlagi javnega razpisa - prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve
Pravilno je stališče prvostopenjskega sodišča, da je tožnica upravičena zahtevati od toženke vrnitev prejetih sredstev za spodbujanje tujih neposrednih investicij ter da za vložitev tožbe ni potrebovala nobene posebne odobritve ali pooblastila Ministrstva.
Kot pravilno poudarja tožnica, je za presojo, kateri subjekt je upravičen uveljavljati zahtevek na vračilo denarnih sredstev, ki jih je toženka prejela na podlagi Pogodbe o sofinanciranju, ključno, da gre za pogodbeno razmerje med pravdnima strankama. V tem razmerju, četudi pogodba vsebuje določene javnopravne elemente, Ministrstvo ni vključeno, zato ne more biti subjekt vrnitvenega zahtevka iz 8. člena Pogodbe o sofinanciranju v primeru neizpolnitve te pogodbene obveznosti.
odškodninska odgovornost - ugriz psa - odgovornost lastnika psa - soprispevek oškodovanca - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - posttravmatska stresna motnja - primarni in sekundarni strah - trajno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Tožencema so bila znana odklonilna vedenja psa in sta lahko pričakovala nastanek škodnega dogodka, ki bi ga lahko z ustreznim dodatnim nadzorom preprečila.
sodna taksa - plačilni nalog - rok za plačilo sodne takse - neplačilo sodne takse - pogoji za oprostitev in odlog plačila sodne takse - predlog za obročno plačilo - prepozen predlog
S potekom 15 dnevnega roka za plačilo sodne takse je potekel tudi rok za vložitev predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Ker je toženec podal predlog za obročno plačilo sodne takse (šele) v predmetni pritožbi, vloženi dne 19. 10. 2020, je s takšnim predlogom prepozen in ga ni mogoče več upoštevati oziroma obravnavati.
misija - tedenski počitek - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka - vojska
Bistveno je, da je bil tožnik na misiji poveljnik oddelka in kot tak odgovoren za učinkovito vodenje oddelka in izvajanje prejetih nalog. V tem obsegu so ti jutranji sestanki pomenili opravljanje konkretnih nalog, ki so bile del tožnikove delovne obveznosti.
Tožnik je že s samim ugotovljenim nadzorom nad vsakodnevnim pokrivanjem in odkrivanjem orožja na ladji s cerado opravljal svoje delovne obveznosti, oprava katerih mu je enako kot vsakodnevni jutranji poveljniški sestanki onemogočila izrabo prostega dne tedenskega počitka.