OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00044785
SPZ člen 116, 116/2.
upravljanje večstanovajskih stavb - upravnik - aktivna legitimacija - pogodba o medsebojnih razmerjih - zbor etažnih lastnikov - podpis zapisnika
Zapisnika ni podpisala nobena izmed zatrjevanih pogodbenih strank (etažni lastniki in upravnik). Pogodba o medsebojnih razmerjih mora biti sklenjena v pisni obliki in je za njeno sklenitev potrebno ustrezno soglasje, ki pa, kot izhaja iz ugotovljenega, v tem primeru ni razvidno. Tožeča stranka se zato na to, da pogodba učinkuje proti vsakemu novemu etažnemu lastniku, torej tudi proti toženi stranki, in ni treba, da jo podpiše vsak novi etažni lastnik, ne more uspešno sklicevati.
upravitelj zapuščine - spor o upravljanju - določitev osebe - pristojnosti in naloge upravitelja
Do delitve dediči skupno upravljajo in razpolagajo z dediščino. Kadar se ne morejo sporazumeti glede uprave dediščine in ni izvršitelja oporoke, postavi sodišče na zahtevo kateregakoli od njih upravitelja, ki upravlja dediščino za vse, ali pa določi vsakemu dediču del dediščine, ki naj ga upravlja (drugi odstavek 145. člena ZD). Za upravitelja lahko postavi sodišče tudi koga izmed dedičev (tretji odstavek 145. člena ZD).
Postavitev upravitelja zapuščine ni pogojena s soglasjem dedičev. Takega stališča ne podpira niti smisel instituta. Dediči so z zapustnikovo smrtjo postali skupni lastniki dediščine. Njihova lastninska pravica je po naravi stvari omejena z lastninskimi upravičenji ostalih skupnih lastnikov, a odvisnost vsakršnih ukrepov za ohranitev substance premoženja in preprečitev nastajanja škode od njihovega soglasja bi bila prekomerna.
Izbira med potencialnimi upravitelji mora temeljiti na oceni sodišča, kdo bo v največji možni meri mogel poskrbeti za izvršitev potrebnih nalog. Zgolj dejstvo, da se dedič ne strinja s tem, da se sodedič postavi za upravitelja, ne zadostuje za njegovo izključitev iz kroga oseb, ki pridejo v poštev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00045252
SZ-1 člen 109, 109/1, 111. ZPP člen 350, 350/2.
izpraznitev stanovanja - najemnik stanovanja - zakonec - izselitev najemnika - smrt najemnika - ožji družinski član - sklenitev najemne pogodbe po smrti najemnika - zahteva za sklenitev najemne pogodbe - pisna zahteva - plačevanje najemnine - upravnik stavbe - dejanska trditvena podlaga
Ker toženec uporablja stanovanje, ne da bi sklenil najemno pogodbo oziroma podaljšal najemno pogodbo, stanovanje uporablja nezakonito, zato ga je dolžan izprazniti.
dejanska etažna lastnina - sporazum etažnih lastnikov - sporazum etažnih lastnikov glede skupnih delov - pogodbena volja - podstrešje - dejansko stanje - dokazovanje - skupni del stavbe - posebni deli stavbe
Neutemeljen je pritožbeni očitek o zmotno ugotovljeni vsebini sporazuma z dne 22. 9. 2010. Osrednja teža je v dokazni oceni pravilno dana besedilu sporazuma. Že po imenu gre za "sporazum o tem, da iz skupnih delov stavbe (podstrešja) nastanejo štirje novi posamezni deli v etažni lastnini". Tudi v besedilu ni ničesar, kar bi kazalo le na razdelitev podstrešja na štiri dele, ampak je izrecno navedeno, da "vsak del postane nov posamezni del". Poleg tega je bila dogovorjena vknjižba novo nastalih posameznih delov v (izključno) last.
SPZ člen 48, 266. ZTLR člen 24, 25, 26. ZZZDR člen 51, 51/2.
skupno premoženje zakoncev - premoženjska razmerja med bivšima zakoncema - tožba na ugotovitev deleža na skupnem premoženju - posebno premoženje zakonca - pridobitev lastninske pravice - z delom pridobljeno premoženje - vlaganja v nepremičnino - solastniški delež - nova stvar - gradnja na tujem - povečanje vrednosti nepremičnine - uporaba stvari z dovoljenjem lastnika - dokaz s sodnim izvedencem - nedovoljena sprememba tožbe
Vlaganja pravdnih strank v prenovo gostinskega lokala niso v taki meri spremenila stanja, funkcijo in namen nepremičnine, da bi šlo za novo stvar. V sodni praksi je bilo že večkrat zavzeto stališče, da obsežna prenovitvena dela, drugačna razporeditev prostorov, izboljšanje bivalnih razmer ob ohranitvi prvotnega namena in bistveno povečana vrednost nepremičnine ne zadostujejo za zaključek, da je nastala nova stvar.
CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00045253
ZPP člen 286, 286/1.
novote - navajanje novih dejstev in dokazov - prekluzija dokazov - materialno procesno vodstvo - primarni in podrejeni zahtevek - dokaz z izvedencem - izvedensko mnenje - premik vozila - trk motornih vozil - prometna nesreča motornih vozil - poškodbe nastale v prometni nesreči - škodni dogodek - vzročnost za škodni dogodek
Očitno je, da so se ta dejstva izkazala za relevantna šele po izdelavi izvedenskega mnenja, ker bi v nasprotnem sodišče prve stopnje z materialno procesnim vodstvom tožnico pozvalo, da v tej smeri dopolni trditveno podlago in predlaga dokaze. Gre torej za opravičljiv razlog, zaradi katerega tožnica teh dejstev ni navedla na prvem naroku, ker ni bilo za pričakovati, da so relevantni. Tožnica v pritožbi navaja, da v tožbenih navedbah ni želela obremenjevati sodišča z navedbami o poškodbah ostalih potnikov, ker pred izdelavo izvedenskega mnenja niso bili pomembni in bi po nepotrebnem obremenjevali pravdo. Te razloge, glede na okoliščine primera, pritožbeno sodišče sprejema, pri tem pa dodaja, da (celo) ni vedno mogoče šteti kot nedopustno, če želi stranka počakati z navedbo določenega (rezervnega) argumenta, dokler v postopku ne uvidi, da s primarnim argumentom ni uspela.
duševno zdravje - ambulantno zdravljenje - psihiatrično zdravljenje - oddelek pod posebnim nadzorom - brez privolitve osebe - ogrožanje varnosti ljudi - ogrožanje zdravja - osebna svoboda - izvedensko mnenje - odklanjanje zdravljenja (terapije) - paranoidna shizofrenija - grozeče nasilje - intervencija policistov
Pritožbeni očitek, da ogrožanje ni izkazano, pač pa je le hipotetično, ni utemeljen. Pritožnik se svojega stanja ne zaveda in bolezen ter simptome popolnoma zanika in si s tem, ko se ne zdravi, škoduje, s čimer je začel ogrožati svoje zdravje, saj je prišlo ponovno do poslabšanja osnovne bolezni.
OZ člen 179, 182. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 5, 5/3.
odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - sodna praksa - stroški prevozov na zdravljenje - višina kilometrine
Pritožnik je utrpel zlom stegnenice, odrgnine desne lopatice in rupturo zadnje križne vezi.
rezervni sklad - povišanje prispevka etažnih lastnikov v rezervni sklad - sklep etažnih lastnikov - načrt vzdrževanja - nujna vzdrževalna dela - zbor etažnih lastnikov - sklic - pravilno vabilo - poziv - upravnik - stroški opominjanja
Zgolj zahteva po predpisani obliki načrta vzdrževanja ne more biti razlog, da se volja etažnih lastnikov, če je bilo zahtevano soglasje doseženo, ne upošteva.
Odločitev, da se zbor ponovi čez 30 minut, je bila sprejeta na podlagi predhodno sprejetega sklepa in torej na podlagi odločitve etažnih lastnikov o tem, kako se bo v primeru nesklepčnosti sklical ponovljeni zbor. Obe odločitvi sta skladni s tretjim odstavkom 37. člena SZ-1 - znotraj zakonskega časovnega okvira in tudi praktični z vidika porabe časa.
Namen zakonskih določb o sklicevanju zbora etažnih lastnikov je zagotoviti potrebne informacije in možnost udeležbe na zboru lastnikov.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00045290
ZVEtL člen 43, 43/1-2, 43/1-3, 43/1-4, 44, 44/1. ZVEtL člen 7, 30. ZGJS člen 3. ZTLR člen 24.
pripadajoče zemljišče k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - spremenjene okoliščine - gradbena parcela - nasprotni udeleženci - družbena lastnina - lastninjenje - javno dobro - pretekla raba - dejanska raba - splošna raba - uporaba zemljišča - gradnja na tujem - urbanistično arhitekturna zasnova - izostanek normativne ureditve
V tem kontekstu je treba presojati gradbena dovoljenja, prostorske akte in urbanistične standarde, ki so veljali v času gradnje stavbe, z upravnimi akti in urbanističnimi standardi, ki so veljali po izgradnji stavbe v času družbene lastnine vse do lastninjenja. Navedeno ne pomeni, da upravni akti in standardi v času gradnje niso relevantni, gre le zato, da jih je treba upoštevati v kontekstu spremenjenih okoliščin, če so kasnejši akti in standardi vzpostavili drugačno ureditev prostora in na podlagi katerih, se je tudi spreminjal (zmanjševal ali povečeval) obseg pripadajočega zemljišča, ki je v času družbene lastnine akcesorno pripadal stavbi.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - ugotovitev pripadajočega zemljišča - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - pravica uporabe funkcionalnega zemljišča - uporaba materialnega prava - uporaba zakona - retroaktivna uporaba zakona
Pritožniki morajo v novem postopku pojasniti, na kakšen način je ZVEtL-1 posegel v njihove pridobljene pravice oziroma zakaj je nabor njihovih pravic iz ZVEtL večji, obsežnejši ali bolj učinkovit oziroma katere pravice so pridobili po ZVEtL, ki so jim bile odvzete oziroma so jim zmanjšane, če se za sporno razmerje uporabi ZVEtL-1. Ali povedano drugače. Pritožniki morajo izkazali, da so zaradi ZVEtL-1 v slabšem pravnem položaju kot pred spremembo, ko je veljal ZVEtL.
Včasih je retroaktivnost pravnih norm nujna, da se z njo korigirajo nenormalne situacije, ki nastanejo zaradi razkoraka med pravom in dejanskim življenjem.
V smislu korekcije zelo zoženih pravil glede načinov določitve pripadajočega zemljišča po ZVEtL, ko je bila v ospredju le (predvsem) namembnost zemljišča v času izgradnje po takratnih prostorskih in upravnih aktih, se je zaradi poenotenja pravil glede pridobitve (priznanja) pripadajočega (funkcionalnega) zemljišča, ki so veljala v času družbene lastnine, sprejel nov ZVEtL-1, katerega namen je izenačiti pravne položaje, tistih lastnikom zgradb, ki so bile zgrajene pred 1. 1. 2003, pa lastniki formalnopravno še niso pridobili pravice na pripadajočem zemljišču, s tistimi, ki so to pravico "uporabe" formalnopravno že pridobili v času družbene lastnine.
Glede na to, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da toženka nekonkretizirano prereka navedbe tožnikov, je pravilno zaključilo, da se v skladu z določbo drugega odstavka 214. člena ZPP za priznana štejejo dejstva, ki jih toženka ni zanikala oziroma jih je zanikala brez navajanja razlogov (višine pogodbeno določenega zneska plače za oba tožnika, izračun višine neizplačanih neto zneskov plač, številu dni na službenem potovanju, višine dnevnic, neplačilo regresa za letni dopust za leto 2016 in sorazmerni del regresa za letni dopust za leti 2014 in 2017 za tožnika). Glede na to, da je za tožnico neplačilo 2/12 regresa za letni dopust potrdil zakoniti zastopnik toženke v svoji izpovedi, je sodišče prve stopnje tožnikoma pravilno dosodilo vtoževane zneske.
Dedič, ki je dal izjavo, sicer lahko zahteva razveljavitev izjave, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo, ali če je bila dana v zmoti (drugi odstavek 138. člena ZD), vendar ne v zapuščinskem postopku, temveč mora vložiti tožbo.
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 85, 85/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.. ZPP člen 8, 286, 286/3.. URS člen 14, 22, 23, 25.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti
Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da je očitana kršitev tožnici dokazana. V zvezi s tem so bistvene ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožnica 3. 8. 2019 zatem, ko je pomotoma predčasno zaključila dve hitri blagajni, iz njiju odstranila kaseti z gotovino, o čemer ni obvestila nadrejene delavke, sodelavk, ki so v bližini polnile police, ali varnostne službe, niti kaset z denarjem ni izročila pristojnim osebam, temveč ju je pustila nezavarovani in nenadzorovani v nakupovalni košari pod nedelujočo hitro blagajno, ena od kaset pa je bila nato s strani obiskovalke trgovine ukradena. Tožnica v pritožbi neutemeljeno navaja, da so pri toženi stranki z zaključevanjem hitrih blagajn običajno pričeli ob 20.15 uri (in ne ob 20.45 uri, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje), saj to za odločitev ni bistveno. Bistvo očitka iz odpovedi ni v tem, da je tožnica hitri blagajni zaključila predčasno (kar med strankama sicer niti ni bilo sporno), temveč v njenem nadaljnjem ravnanju z gotovino, ki je bilo v nasprotju z navodili tožene stranke.
Pravilna je ugotovitev, da tožnik ni izkazal verjetnosti obstoja terjatve zoper toženo stranko, saj pisno opozorilo delavcu na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi ob ponovni kršitvi delovne obveznosti iz 85. člena ZDR-1 ni akt delodajalca, zoper katerega je dovoljeno samostojno pravno varstvo skladno z ZDR-1.
ZDR-1 člen 6, 89, 89/1, 89/1-5.. Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji (1994) člen 15.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo
Sodišče prve stopnje je zaključek o obstoju zakonitega razloga za podajo izpodbijane odpovedi pravilno utemeljilo na ugotovitvi, da tožnica po mnenju vseh članov komisije kljub pomoči izkušenih zdravnikov specialistov v času poskusnega dela ni osvojila potrebnega znanja in se usposobila za opravljanje samostojnega dela, za katerega je sklenila pogodbo o zaposlitvi.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00046039
OZ člen 171, 171/1, 179, 179/1.. ZVZD-1 člen 52.
plačilo odškodnine - renta - nezgoda pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda - višina odškodnine
Pritožba utemeljeno oporeka presoji sodišča prve stopnje, temelječi na prvem odstavku 171. člen OZ, da je tožnik v deležu 10 % prispeval k nastanku škode. Presojo je sodišče prve stopnje utemeljilo z ugotovitvijo, da tožnik pred uporabo ni preveril brezhibnosti in varnosti lestve, da toženke o neprimernosti lestve in neprimernosti ter nevarnosti samega postopka montaže cevi za odsesavanje ni obvestil. Hkrati je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je na prvi pogled vidno, da je lestev stara, les, iz katerega je izdelana, pa dotrajan. Ob takšni lestvi, ki jo je tožniku zagotovila toženka, in ob odrejenem načinu dela ni podlage za presojo, da je tožnik z opustitvijo posebnega pregleda in obvestila sosprispeval k nastanku škode.
Sledeč določilu drugega odstavka 25. člena splošnih pogojev je torej znesek franšize zahtevek zavarovalnice do zavarovanca, to je do tožnice, ne pa do oškodovanca. Iz razlogov, pojasnjenih zgoraj, pa je toženkin zahtevek (toženka je oškodovanka, ki ji je zavarovalnica povrnila škodo, katero ji je bila povzročila tožnica) proti tožnici neutemeljen. Po prepričanju pritožbenega sodišča bi bil utemeljen le v primeru, če bi zavarovalnica zahtevek iz naslova odbitne franšize, ki ga ima do svojega zavarovanca (tožnice), cedirala na toženko. Ker pa tega ni storila, oziroma iz trditvene podlage toženke to ne izhaja, je pravno stališče zavarovalnice z dne 22. 2. 2019, ki ga je v spis vložila toženka, da ji mora za franšizo znižano odškodnino izplačati tožnica, pravno zmotno.
ZNPPol člen 4, 20.. Pravilnik o policijski uniformi in nadomestilih (2014) člen 12, 12/1.. ZJU člen 94, 94/4.. Pravilnik o posesti in nošenju orožja in streliva v policiji (2013) člen 4, 4/3.
Tožnik je dne 3. 9. 2018 in 4. 9. 2018 kršil delovne obveznosti, ker ni hotel v lastnih (civilnih) oblačilih izvajati temeljnih policijskih nalog iz 4. člena ZNPPol, kot mu je bilo skladno z 39. členom Pravil policije v povezavi s prvim odstavkom 12. člena Pravilnika o policijski uniformi in nadomestilih odrejeno z dnevnim razporedom dela in dodatno opredeljeno v načrtu poostrenega nadzora. Zato mu je bil s sklepom z dne 13. 11. 2018 utemeljeno izrečen disciplinski ukrep denarne kazni v višin 5 % plače za polni delovni čas iz plače za mesec september 2018.
V primeru, ko stranki sploh nimata pravnoposlovne volje skleniti določen pravni posel, temveč ustvarita le listino, ki ima zunanji videz neke pogodbe, taka navidezna pogodba sploh ne obstaja, je neobstoječa, kar je še večja hiba kot ničnost (nična pogodba je bila sklenjena na podlagi pravnoposlovne volje strank in obstaja, vendar je obremenjena s hudimi hibami, neobstoječa pogodba pa nikoli ni nastala). Ker OZ nima posebnih določb o neobstoječih pogodbah in o tem, kako jih izničiti (»spraviti s sveta«), se v praksi uporablja zahtevek na ugotovitev ničnosti.
OZ v 50. členu ureja dve obliki navidezne pogodbe: prva je tista, kjer navidezna pogodba po volji pogodbenih strank prikriva neko drugo, potencialno veljavno pogodbo (drugi odstavek 50. člena OZ določa: Če pa navidezna pogodba prikriva kakšno drugo pogodbo, velja ta druga, če so izpolnjeni pogoji za njeno pravno veljavnost.). Druga pa je zgoraj opisana neobstoječa pogodba, pri kateri sploh nikoli ni bilo volje strank za sklenitev (kakršnekoli) pogodbe, temveč navidezna sopogodbenika zasledujeta le cilj, ustvariti nekaj, kar bo v zunanjem svetu ustvarjalo vtis (iluzijo) pogodbe. Le v prvem primeru, ko torej nekakšna pogodba obstaja (vendar ne taka, kot se kaže na zunaj), je mogoče uporabiti pravilo tretjega odstavka tega člena, da navideznosti pogodbe ni mogoče uveljavljati proti tretji pošteni osebi.
Kadar gre za neobstoječo pogodbo, ko torej pogodbe sploh ni, že pojmovno ni možno, da bi poštena tretja oseba lahko uveljavljala kakršnekoli pravice iz take (neobstoječe) pogodbe. V konkretnem primeru to pomeni, da prva toženka, tudi če bi bila glede pogodbe z dne 12. 11. 1997 poštena tretja oseba v smislu tretjega odstavka 50. člena OZ, ne more na podlagi take neobstoječe pogodbe zahtevati ničesar.
Notarska zapisa nimata (veljavne, obstoječe) pravne podlage, saj ugotavljata (domnevni) obstoj obveznosti, ki je ni. Ker druge kavze notarskih zapisov toženki nista zatrjevali (npr. darila drugotoženke prvotoženki), sta sporna notarska zapisa iz let 2015 in 2016 nična zaradi pomanjkanja dopustne pravne podlage (četrti odstavek 39. člena OZ).
Tožnik ima pravni interes za ugotovitveno tožbo, čeprav ima na voljo izbrisno tožbo. Bistveno je, da tudi zahtevek na ugotovitev ničnosti lahko učinkovito pripomore k izboljšanju tožnikovega položaja v izvršilnem postopku.