CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00045253
ZPP člen 286, 286/1.
novote - navajanje novih dejstev in dokazov - prekluzija dokazov - materialno procesno vodstvo - primarni in podrejeni zahtevek - dokaz z izvedencem - izvedensko mnenje - premik vozila - trk motornih vozil - prometna nesreča motornih vozil - poškodbe nastale v prometni nesreči - škodni dogodek - vzročnost za škodni dogodek
Očitno je, da so se ta dejstva izkazala za relevantna šele po izdelavi izvedenskega mnenja, ker bi v nasprotnem sodišče prve stopnje z materialno procesnim vodstvom tožnico pozvalo, da v tej smeri dopolni trditveno podlago in predlaga dokaze. Gre torej za opravičljiv razlog, zaradi katerega tožnica teh dejstev ni navedla na prvem naroku, ker ni bilo za pričakovati, da so relevantni. Tožnica v pritožbi navaja, da v tožbenih navedbah ni želela obremenjevati sodišča z navedbami o poškodbah ostalih potnikov, ker pred izdelavo izvedenskega mnenja niso bili pomembni in bi po nepotrebnem obremenjevali pravdo. Te razloge, glede na okoliščine primera, pritožbeno sodišče sprejema, pri tem pa dodaja, da (celo) ni vedno mogoče šteti kot nedopustno, če želi stranka počakati z navedbo določenega (rezervnega) argumenta, dokler v postopku ne uvidi, da s primarnim argumentom ni uspela.
duševno zdravje - ambulantno zdravljenje - psihiatrično zdravljenje - oddelek pod posebnim nadzorom - brez privolitve osebe - ogrožanje varnosti ljudi - ogrožanje zdravja - osebna svoboda - izvedensko mnenje - odklanjanje zdravljenja (terapije) - paranoidna shizofrenija - grozeče nasilje - intervencija policistov
Pritožbeni očitek, da ogrožanje ni izkazano, pač pa je le hipotetično, ni utemeljen. Pritožnik se svojega stanja ne zaveda in bolezen ter simptome popolnoma zanika in si s tem, ko se ne zdravi, škoduje, s čimer je začel ogrožati svoje zdravje, saj je prišlo ponovno do poslabšanja osnovne bolezni.
OZ člen 239, 239/1. ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-14, 458, 458/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - upnikove pravice in dolžnikove obveznosti - obvestilo o stvarni napaki - dobava blaga oz. oprava storitev - izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve - pravica do povračila škode - dokazi in izvajanje dokazov - nedovoljeni pritožbeni razlogi - nedovoljena pritožbena novota
Pritožnica izrecno priznava, da v svojih vlogah ni vztrajala pri izvedbi naroka. Njeno stališče, da je izvedba naroka bistvena za ugotovitev dejanskega stanja, je neutemeljena že zato, ker pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v SMV ni dovoljen pritožbeni razlog.
Ker na absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je v prid jasnosti pomanjkljivo obrazložene izpodbijane sodbe samo dodalo manjkajoče dejanske ugotovitve, ki izhajajo iz neprerekanih dejstev in s tem saniralo zagrešeno absolutno bistveno postokovno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Skladno s pravno teorijo lahko kot ugotovljena dejstva tudi pritožbeno sodišče upošteva neprerekana dejstva. Brez dejstev, povzetih v 9. in 10. točki te obrazložitve, bi utegnila biti pomembna pritožbena navedba, da je toženka pri tožnici naročila tak akvarij, ki bo normalno funkcioniral in njegovo pravilno delovanje ne bo povezano z nobenimi nadaljnjimi stroški. Sodišče prve stopnje je namreč v obrazložitvi povzelo le pojasnilo tožnice, da voda zeleni zaradi enoceličnih alg, kar bi se lahko odpravilo z montažo UV-C enote, za nakup katere se toženka ni odločila, ne pa tudi, da teh navedb toženka ni prerekala. Torej je odločitev o tožbenem zahtevku oprlo na navedbe, ne pa na dejstvo. Ker pa sme sodišče sodbo opreti le na dejstva, je manjkajočo ugotovitev ob upoštevanju določila drugega ostavka 214. člena ZPP dodalo pritožbeno sodišče.
dejanska etažna lastnina - sporazum etažnih lastnikov - sporazum etažnih lastnikov glede skupnih delov - pogodbena volja - podstrešje - dejansko stanje - dokazovanje - skupni del stavbe - posebni deli stavbe
Neutemeljen je pritožbeni očitek o zmotno ugotovljeni vsebini sporazuma z dne 22. 9. 2010. Osrednja teža je v dokazni oceni pravilno dana besedilu sporazuma. Že po imenu gre za "sporazum o tem, da iz skupnih delov stavbe (podstrešja) nastanejo štirje novi posamezni deli v etažni lastnini". Tudi v besedilu ni ničesar, kar bi kazalo le na razdelitev podstrešja na štiri dele, ampak je izrecno navedeno, da "vsak del postane nov posamezni del". Poleg tega je bila dogovorjena vknjižba novo nastalih posameznih delov v (izključno) last.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00045252
SZ-1 člen 109, 109/1, 111. ZPP člen 350, 350/2.
izpraznitev stanovanja - najemnik stanovanja - zakonec - izselitev najemnika - smrt najemnika - ožji družinski član - sklenitev najemne pogodbe po smrti najemnika - zahteva za sklenitev najemne pogodbe - pisna zahteva - plačevanje najemnine - upravnik stavbe - dejanska trditvena podlaga
Ker toženec uporablja stanovanje, ne da bi sklenil najemno pogodbo oziroma podaljšal najemno pogodbo, stanovanje uporablja nezakonito, zato ga je dolžan izprazniti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00044785
SPZ člen 116, 116/2.
upravljanje večstanovajskih stavb - upravnik - aktivna legitimacija - pogodba o medsebojnih razmerjih - zbor etažnih lastnikov - podpis zapisnika
Zapisnika ni podpisala nobena izmed zatrjevanih pogodbenih strank (etažni lastniki in upravnik). Pogodba o medsebojnih razmerjih mora biti sklenjena v pisni obliki in je za njeno sklenitev potrebno ustrezno soglasje, ki pa, kot izhaja iz ugotovljenega, v tem primeru ni razvidno. Tožeča stranka se zato na to, da pogodba učinkuje proti vsakemu novemu etažnemu lastniku, torej tudi proti toženi stranki, in ni treba, da jo podpiše vsak novi etažni lastnik, ne more uspešno sklicevati.
upravitelj zapuščine - spor o upravljanju - določitev osebe - pristojnosti in naloge upravitelja
Do delitve dediči skupno upravljajo in razpolagajo z dediščino. Kadar se ne morejo sporazumeti glede uprave dediščine in ni izvršitelja oporoke, postavi sodišče na zahtevo kateregakoli od njih upravitelja, ki upravlja dediščino za vse, ali pa določi vsakemu dediču del dediščine, ki naj ga upravlja (drugi odstavek 145. člena ZD). Za upravitelja lahko postavi sodišče tudi koga izmed dedičev (tretji odstavek 145. člena ZD).
Postavitev upravitelja zapuščine ni pogojena s soglasjem dedičev. Takega stališča ne podpira niti smisel instituta. Dediči so z zapustnikovo smrtjo postali skupni lastniki dediščine. Njihova lastninska pravica je po naravi stvari omejena z lastninskimi upravičenji ostalih skupnih lastnikov, a odvisnost vsakršnih ukrepov za ohranitev substance premoženja in preprečitev nastajanja škode od njihovega soglasja bi bila prekomerna.
Izbira med potencialnimi upravitelji mora temeljiti na oceni sodišča, kdo bo v največji možni meri mogel poskrbeti za izvršitev potrebnih nalog. Zgolj dejstvo, da se dedič ne strinja s tem, da se sodedič postavi za upravitelja, ne zadostuje za njegovo izključitev iz kroga oseb, ki pridejo v poštev.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00045290
ZVEtL člen 43, 43/1-2, 43/1-3, 43/1-4, 44, 44/1. ZVEtL člen 7, 30. ZGJS člen 3. ZTLR člen 24.
pripadajoče zemljišče k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - spremenjene okoliščine - gradbena parcela - nasprotni udeleženci - družbena lastnina - lastninjenje - javno dobro - pretekla raba - dejanska raba - splošna raba - uporaba zemljišča - gradnja na tujem - urbanistično arhitekturna zasnova - izostanek normativne ureditve
V tem kontekstu je treba presojati gradbena dovoljenja, prostorske akte in urbanistične standarde, ki so veljali v času gradnje stavbe, z upravnimi akti in urbanističnimi standardi, ki so veljali po izgradnji stavbe v času družbene lastnine vse do lastninjenja. Navedeno ne pomeni, da upravni akti in standardi v času gradnje niso relevantni, gre le zato, da jih je treba upoštevati v kontekstu spremenjenih okoliščin, če so kasnejši akti in standardi vzpostavili drugačno ureditev prostora in na podlagi katerih, se je tudi spreminjal (zmanjševal ali povečeval) obseg pripadajočega zemljišča, ki je v času družbene lastnine akcesorno pripadal stavbi.
rezervni sklad - povišanje prispevka etažnih lastnikov v rezervni sklad - sklep etažnih lastnikov - načrt vzdrževanja - nujna vzdrževalna dela - zbor etažnih lastnikov - sklic - pravilno vabilo - poziv - upravnik - stroški opominjanja
Zgolj zahteva po predpisani obliki načrta vzdrževanja ne more biti razlog, da se volja etažnih lastnikov, če je bilo zahtevano soglasje doseženo, ne upošteva.
Odločitev, da se zbor ponovi čez 30 minut, je bila sprejeta na podlagi predhodno sprejetega sklepa in torej na podlagi odločitve etažnih lastnikov o tem, kako se bo v primeru nesklepčnosti sklical ponovljeni zbor. Obe odločitvi sta skladni s tretjim odstavkom 37. člena SZ-1 - znotraj zakonskega časovnega okvira in tudi praktični z vidika porabe časa.
Namen zakonskih določb o sklicevanju zbora etažnih lastnikov je zagotoviti potrebne informacije in možnost udeležbe na zboru lastnikov.
OZ člen 179, 182. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 5, 5/3.
odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - sodna praksa - stroški prevozov na zdravljenje - višina kilometrine
Pritožnik je utrpel zlom stegnenice, odrgnine desne lopatice in rupturo zadnje križne vezi.
zavrženje vloge - nerazumljiva vloga - poziv na dopolnitev vloge - vročanje sodnih pisanj - vročitev s fikcijo - hišni predalčnik - vročilnica kot javna listina - uveljavljanje nepravilnosti pri vročanju - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje
Tožena stranka ni trdila, da obvestila ne bi prejela, izrecno pa niti ne, da ima primeren poštni predalnik. Tožena stranka s tako trditveno podlago zakonske domneve o resničnosti dejstev iz vročilnice ne more ovreči. V prepričanju, da vročevalčev zaznamek, da tožena stranka nima hišnega predalčnika, drži, pa višje sodišče utrjuje tudi okoliščina, da sta se sodišču vrnili še dve nadaljnji pošiljki, na katerih je vročevalec prav tako označil, da naslovnik nima hišnega predalčnika.
postopek za delitev solastnine - delitev solastne nepremičnine - prekinitev postopka - pripadajoče zemljišče k stavbi - predhodno vprašanje - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - skupni deli stavbe - solastnina na skupnih delih
Lastninska pravica posameznega dela stavbe je neločljivo povezana s solastninsko pravico na skupnih delih, med skupne dele pa lahko poleg stavbišča sodijo tudi druge nepremičnine (tretji in četrti odstavek 105. člena SPZ). Peti odstavek 105. člena SPZ pa določa, da nihče od solastnikov ne more zahtevati delitve solastnine na skupnih delih, torej tudi ne delitve zemljišča, za katerega je ugotovljeno, da sodi med skupne dele stavbe.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00047164
OZ člen 10, 131.. ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 179.. ZPP člen 285.. ZDSS-1 člen 34.
odškodninska odgovornost delodajalca - vzročna zveza - nedopustno ravnanje
Pritožbeno sodišče zavrača tudi pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče v okviru materialno procesnega vodstva (285. člen ZPP) preveriti in upoštevati, da je tožnik zoper sodbo Pdp 135/2019, v zvezi s katero vrhovno sodišče ni dopustilo revizije, vložil ustavno pritožbo. Kot tožnik sam navaja v pritožbi, sodišču po procesnih pravilih zaradi vložene ustavne pritožbe ni treba prekiniti postopka, neutemeljeno pa navaja, da bi bilo v izogib dodatnim stroškom to vendarle treba storiti zaradi prepovedi povzročanja škode drugemu (10. člen OZ).
Sodišče prve stopnje je tožniku, ker v sporu ni uspel, na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP naložilo povračilo toženkinih stroškov postopka, med drugim za dve pripravljalni vlogi v višini 2 x 375 točk, kar skupno znaša 750 točk (in niti ne 700 točk kot navaja pritožba), čeprav se v spisu nahaja samo ena pripravljalna vloga toženke (z dne 5. 3. 2020), glede katere pa ne drži pritožbeni očitek, da ni bila pomembna, saj je glede pomanjkanja pasivne legitimacije vsebovala navedbe, ki so bile bistvenega pomena za odločitev o glavni stvari (155. člen ZPP). Zato je strošek toženke za sestavo te pripravljalne vloge v višini 375 točk (tar. št. 15 OT z 2 % materialnimi stroški in DDV (kar znaša 279,99 EUR) utemeljen. Ker toženka še ene takšne vloge ni vložila, je potrebno znižanje njenih stroškov za 279,99 EUR.
Uredba o nagradah za sklenitev in podaljšanje pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2008) člen 4, 4/2.. OZ člen 190, 190/3.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - slovenska vojska - vračilo nagrade
Dejstvo, da v obravnavani zadevi toženčevi prošnji za prekinitev delovnega razmerja ni sledila sklenitev sporazuma o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, ampak le obvestilo tožnice o prenehanju delovnega razmerja z dnem, kot ga je predlagal toženec, ne vpliva oziroma ne spremeni razlage, da se prošnja pripadnika za sporazumno prekinitev delovnega razmerja šteje, da je prekinil pogodbo o zaposlitvi v smislu določbe drugega odstavka 4. člena Uredbe.
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 85, 85/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.. ZPP člen 8, 286, 286/3.. URS člen 14, 22, 23, 25.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti
Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da je očitana kršitev tožnici dokazana. V zvezi s tem so bistvene ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožnica 3. 8. 2019 zatem, ko je pomotoma predčasno zaključila dve hitri blagajni, iz njiju odstranila kaseti z gotovino, o čemer ni obvestila nadrejene delavke, sodelavk, ki so v bližini polnile police, ali varnostne službe, niti kaset z denarjem ni izročila pristojnim osebam, temveč ju je pustila nezavarovani in nenadzorovani v nakupovalni košari pod nedelujočo hitro blagajno, ena od kaset pa je bila nato s strani obiskovalke trgovine ukradena. Tožnica v pritožbi neutemeljeno navaja, da so pri toženi stranki z zaključevanjem hitrih blagajn običajno pričeli ob 20.15 uri (in ne ob 20.45 uri, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje), saj to za odločitev ni bistveno. Bistvo očitka iz odpovedi ni v tem, da je tožnica hitri blagajni zaključila predčasno (kar med strankama sicer niti ni bilo sporno), temveč v njenem nadaljnjem ravnanju z gotovino, ki je bilo v nasprotju z navodili tožene stranke.
sodna taksa - plačilni nalog - rok za plačilo sodne takse - neplačilo sodne takse - pogoji za oprostitev in odlog plačila sodne takse - predlog za obročno plačilo - prepozen predlog
S potekom 15 dnevnega roka za plačilo sodne takse je potekel tudi rok za vložitev predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Ker je toženec podal predlog za obročno plačilo sodne takse (šele) v predmetni pritožbi, vloženi dne 19. 10. 2020, je s takšnim predlogom prepozen in ga ni mogoče več upoštevati oziroma obravnavati.
JAVNI RAZPISI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00045779
OZ člen 3, 103, 104, 105.
vrnitev prejetih sredstev - kršitev pogodbe - neuresničitev poslovne podlage - pogodba o sofinanciranju novih delovnih mest - ugovor pomanjkanja aktivne legitimacije - javna agencija - izpolnitev pogodbe - določen rok za izpolnitev obveznosti - rok za izpolnitev - pravočasna izpolnitev pogodbe - pogodbeno razmerje - javni razpisi - sklenitev pogodbe na podlagi javnega razpisa - prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve
Pravilno je stališče prvostopenjskega sodišča, da je tožnica upravičena zahtevati od toženke vrnitev prejetih sredstev za spodbujanje tujih neposrednih investicij ter da za vložitev tožbe ni potrebovala nobene posebne odobritve ali pooblastila Ministrstva.
Kot pravilno poudarja tožnica, je za presojo, kateri subjekt je upravičen uveljavljati zahtevek na vračilo denarnih sredstev, ki jih je toženka prejela na podlagi Pogodbe o sofinanciranju, ključno, da gre za pogodbeno razmerje med pravdnima strankama. V tem razmerju, četudi pogodba vsebuje določene javnopravne elemente, Ministrstvo ni vključeno, zato ne more biti subjekt vrnitvenega zahtevka iz 8. člena Pogodbe o sofinanciranju v primeru neizpolnitve te pogodbene obveznosti.
ZNPPol člen 4, 20.. Pravilnik o policijski uniformi in nadomestilih (2014) člen 12, 12/1.. ZJU člen 94, 94/4.. Pravilnik o posesti in nošenju orožja in streliva v policiji (2013) člen 4, 4/3.
Tožnik je dne 3. 9. 2018 in 4. 9. 2018 kršil delovne obveznosti, ker ni hotel v lastnih (civilnih) oblačilih izvajati temeljnih policijskih nalog iz 4. člena ZNPPol, kot mu je bilo skladno z 39. členom Pravil policije v povezavi s prvim odstavkom 12. člena Pravilnika o policijski uniformi in nadomestilih odrejeno z dnevnim razporedom dela in dodatno opredeljeno v načrtu poostrenega nadzora. Zato mu je bil s sklepom z dne 13. 11. 2018 utemeljeno izrečen disciplinski ukrep denarne kazni v višin 5 % plače za polni delovni čas iz plače za mesec september 2018.
Pritožbeno sodišče se strinja z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, kar pomeni, da zavrača pritožbene očitke v smislu kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, češ da izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov o vseh pomembnih okoliščinah (tožnik izpostavlja zlasti neupoštevanje mnenja sindikata), ter da so razlogi sodišča v neskladju (kar tožnik veže na ugotovitve sodišča v zvezi z dogovorom med sindikatom in toženko, da je tožnik profesionalni predsednik sindikata, o čemer pa ni bila sklenjena še posebna pogodba o zaposlitvi). Nič od navedenega namreč ni odločilni razlog, ki bi lahko vplival na presojo verjetnosti terjatve oziroma, ki bi lahko privedel do ugotovitve o nezakonitosti odpovedi.