Pogodba o zaposlitvi ni prenehala veljati na nobenega od načinov določenih v 77. členu ZDR-1, zato je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo nezakonito.
Sodišče prve stopnje je tako preseglo trditveno podlago pravdnih strank in v nasprotju z drugim odstavkom 214. člena ZPP presojalo dejanski obseg izvrševanja stvarne služnosti, saj izpovedbe prič ne morejo nadomestiti trditvene podlage pravdne stranke.
Čeprav je iz zdravstvene dokumentacije razvidno, da ima tožnik zdravstvene težave, le-ta tekom postopka ni izkazal protipravnega ravnanja oziroma opustitve dolžnega ravnanja prve toženke, oziroma ni izkazal vzročne zveze med svojimi zdravstvenimi težavami in z njegove strani zatrjevanim ravnanjem prve toženke.
URS člen 23, 25. SPZ člen 32, 33, 34, 35. ZPP člen 2, 7, 8, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 426.
varstvo posesti - motenje posesti - sklep o motenju posesti - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - odločanje o postavljenem tožbenem zahtevku - trditveno in dokazno breme - oblikovanje tožbenega zahtevka - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - graja dokazne ocene - pravno pomembna oziroma odločilna dejstva - zadnja mirna posest - motilno dejanje - vrnitev zadeve v ponovno odločanje - ni razlogov o odločilnih dejstvih - pravica do poštenega sojenja - pravica do izjave - celovita dokazna ocena
Ocena, ki jo je sodišče opravilo glede izpovedb prič, ni skladna z določbo 8. člena ZPP. Sodišče bo namreč moralo upoštevati, da so vse zaslišane priče v določenem odnosu z obema pravdnima strankama, sorodstvenem ali partnerskem in zato zgolj zapis, da izpovedbam tožnikovih prič ne verjame, ker so s tožnikom v sorodu, ne zadošča za oceno njihove neverodostojnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00045056
KZ-1E člen 191, 191/1. ZKP člen 105, 105/2, 285, 285/1, 285c, 285c/1, 372, 372-1.
kaznivo dejanje nasilja v družini - priznanje krivde - izpolnjeni znaki kaznivega dejanja - kazenska sankcija - opravljanje dela v splošno korist
V izreku izpodbijane sodbe naveden opis kaznivega dejanja, katerega storitev se obdolžencu očita, ima vse zakonske znake kaznivega dejanja nasilja v družini iz prvega odstavka 191. člena KZ-1E. Iz obširnega opisa kaznivega dejanja izhaja, da je obdolženec izvajal nasilje nad svojo zunajzakonsko partnerico H.P. štiri ure in pol. Z njo je fizično obračunal že na stopnišču stanovanjskega bloka, kjer jo je davil, nato pa spravil v njen osebni avto in jo z roko začel vleči za lase, ji glavo udarjal v steklo, armaturno ploščo, nato pa jo zvlekel iz avtomobila, kjer jo je udarjal z rokami po celem telesu, jo večkrat z nogo brcnil v nogo ter jo vrgel na tla in kričal "splavila boš, itak otrok ni moj" ter jo nato vrgel v osebni avto in jo odpeljal približno 100 m naprej do samopostrežne avtopralnice, kjer jo je ponovno zvlekel iz vozila in jo še naprej pretepal, jo vlačil po asfaltu, jo davil in ji govoril, da bo vsakič naslednjič davljenje trajalo 20 sekund dlje. Nato se je morala vsesti v avto in ga peljati, pri čemer se je želela odpeljati do Policijske postaje, kar je obdolženec opazil, povlekel ročno zavoro tako, da se je avto ustavil ter jo nato, ko mu je hotela pobegniti iz vozila, povlekel za obleko nazaj ter odpeljal naprej v smeri D.V. ter odpeljal na makadamsko pot, kjer ji je grozil "zdaj boš ti vidla, hotela si me zajebat" ter jo žalil, da je kurba ter jo ponovno začel daviti in z vso močjo z dlanmi udarjati po glavi, obrazu, jo lasal, ko pa se je poskušala obraniti s škarjami, s katerimi ga je porezala po vratu, pa je nato, ko sta se odpeljala proti L. mimo policijske postaje, vrgla iz vozila, nakar je obdolženec avto ustavil in jo ponovno zvlekel v osebni avtomobil, nato pa ji je uspelo zbežati proti policijski postaji, ko jo je obdolženec dohitel. Nato sta se vrnila v stanovanje na Ž. ulici v L., kjer je ponovno grozil, da bo že svoje videla, če bo slučajno zaprt tri leta in ko se bo vrnil iz zapora, bo vse pobil ter tako z njo grdo ravnal in jo pretepal. S takim obdolženčevim ravnanjem pa je tudi po mnenju pritožbenega sodišča bila oškodovanka spravljena v brezizhodni položaj, saj ji je bila odvzeta svoboda odločanja o svojem ravnanju tako, da je postala objekt obdolženčevega nasilja, ki se mu ni mogla izogniti. Po presoji pritožbenega sodišča pa obdolženčevo dejanje predstavlja tako po času trajanja kot po posledicah in po obsegu večjo intenziteto dejanja, s katerim je bila oškodovanka, kot je že obrazloženo, spravljena v podrejeni položaj.
stroški kazenskega postopka - nagrada in stroški sodnega tolmača
Prevajanje je intelektualno delo, ki pomeni podajanje pisanega besedila enega jezika z jezikovnimi sredstvi drugega jezika, kar še posebej velja za prevajanje sodnih dokumentov, ko mora prevajalec oziroma tolmač poznati tudi strokovno izrazoslovje. V prikazanem smislu pa zagotovo pod prevajanje kot intelektualno delo, ni mogoče uvrstiti zgolj vnosa imena drugega obdolženca v že prevedeno besedilo dokumentov, kot je bil primer v obravnavani zadevi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00044779
OZ člen 921, 943. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 451, 453, 458, 458/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - zavarovalna pogodba - zavarovalnina - višina škode - plačilo stroškov sanacije - trditveno in dokazno breme - prekluzija - konkretizacija navedb - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nedovoljen pritožbeni razlog
S pritožbenimi navedbami, da naj bi sodišče prve stopnje z upoštevanjem trditev tožeče stranke iz njene prve pripravljalne vloge z dne 29.3.2017 kršilo 451. in 453. člen ZPP, tožena stranka uveljavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP), ki v postopku v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog (prvi odstavek 458. člena ZPP). Očitana kršitev pa tudi ni mogla prerasti v absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je tožena stranka vsekakor imela možnost, da se do teh tožničinih navedb opredeli v svoji pripravljalni vlogi z dne 23.4.2018.
Kadar vsi elementi izračuna izhajajo iz predloženih listin in je to v tožbi razumno pojasnjeno, tožeči stranki v trditveno podlago ni treba povzemati oziroma v njej obrazlagati vsake stroškovne postavke posebej. Konkretizacija v tej smeri je potrebna le na obrazložen in specificiran ugovor tožene stranke, da izračun tožeče stranke ni pravilen. Ni namreč na tožnici, da namesto toženke (že v naprej) konkretizira dejstva, na podlagi katerih bi tožena stranka morebiti gradila svoje ugovore.
Po oceni pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru ni šlo za navajanje novih dejstev v prvi pripravljalni vlogi, ampak le za specifikacijo (podrobnejšo opredelitev) že zatrjevanih dejstev, zato sodišče prve stopnje z njihovim upoštevanjem tudi ni kršilo določb 451. in 453. člena ZPP.
ZFPPIPP člen 261, 261/1, 269, 271, 271/1-1, 272, 272/1-1, 272/3-2. OZ člen 283, 283/1, 311. ZPP člen 337, 337/1.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - subjektivni in objektivni elementi izpodbojnosti - pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka - časovne meje izpodbojnosti - dogovor o nadomestni izpolnitvi - vedenje o obstoju insolventnosti - nedovoljene pritožbene novote
Tožeča stranka je bila dolžnica tožene stranke, sodišče prve stopnje pa se je, da bi se prepričalo o "namenu" pravdnih strank, s pomočjo izvedenca prepričalo, da je šlo pri nakupu tožene stranke za potrošni material, ki ga je tožeča stranka prodajala v okviru svoje dejavnosti (maloprodaja) in ki ga je tožena stranka uporabljala za izvajanje svoje dejavnosti. Navedenega pritožba ne izpodbija.
Glede na navedeno je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da se nasprotna terjatev (tožeče stranke) ni vzpostavila "zgolj zaradi" možnosti izvedbe pobota in zaradi insolventnosti tožeče stranke, ki svoje obveznosti ni mogla izpolniti. Tudi po oceni višjega sodišča je tožena stranka uspela dokazati, da je nakup opravila zato, ker je kupljeno blago potrebovala za opravljanje svoje dejavnosti, ob upoštevanju prej opisanih okoliščin medsebojnega poslovanja pravdnih strank pa je tudi po oceni višjega sodišča tožena stranka uspela izpodbiti domnevo obstoja subjektivnega elementa izpodbojnosti.
postopek osebnega stečaja - ugovor zoper predlog za začetek stečajnega postopka - nedovoljen ugovor - status dediča - trenutek prehoda zapuščine na dediča
Dedič pridobi dediščino (šele) s trenutkom zapustnikove smrti. Šele takrat preide zapuščina na dediče. To pomeni, da pritožniki (še) niso dediči D. D. Ne glede na zmotno stališče pritožnikov v zvezi s premoženjem D. D., ki jo vsi trije pritožniki nepravilno štejejo kot svojo dediščino, pa pritožniki tudi sicer nimajo pravice do ugovora zoper predlog za začetek postopka osebnega stečaja nad njihovo materjo oziroma ženo.
spor majhne vrednosti - neplačilo sodne takse - fikcija umika pritožbe - vročitev plačilnega naloga - vročilnica - poslovni naslov
Vročitev je bila opravljena na naslovu, ki je v sodnem registru naveden kot poslovni naslov in na katerega je tožena stranka prejemala druga pisanja v tem postopku. Glede na navedeno višje sodišče ne dvomi, da je bil plačilni nalog toženi stranki pravilno vročen in da se nanj ni pravočasno odzvala, zaradi česar je sodišče prve stopnje njeno pritožbo pravilno štelo za umaknjeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00047709
OZ člen 6, 6/1, 86, 87, 88. ZVPot člen 23. ZPotK člen 7, 22, 23. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4.
varstvo potrošnikov - potrošniška kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe - delna ničnost pogodbe - ničnost določbe pogodbe - predmet pogodbe - glavni predmet pogodbe - nepoštenost predmeta pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - dolgoročni kredit v CHF - devizna (valutna) klavzula - spremembe valutnih tečajev - slaba vera banke - celovita dokazna ocena - skrbnost ravnanja stranke
Prvo sodišče je ugotovilo, da toženka ni ustrezno izpolnila svoje pojasnilne dolžnosti. Glede na to, da je bil glavni predmet pogodbe določen nejasno, je moralo presojati tudi vprašanje nepoštenosti glavnega predmeta pogodbe (dogovora o kreditu v tuji valuti, ki ni bil posamično dogovorjen), in sicer, ali je toženka ravnala v slabi veri in ali je obstajalo znatno neravnotežje med pravicami in obveznostmi pogodbenih strank. Pogodbeni pogoj, o katerem se stranki nista dogovorili posamično, velja za nedovoljenega, če v nasprotju z zahtevo dobre vere v škodo potrošnika povzroči znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank (prvi odstavek 3. člena Direktive). Ugotovitev, da je pogodbeni pogoj nepošten, vodi do ničnosti tega pogodbenega določila ali celotne pogodbe. Če se ugotovi, da gre zaradi pomanjkljive izpolnitve pojasnilne dolžnosti zgolj za nejasno določilo, ki ga ni mogoče opredeliti kot nepoštenega (ker slaba vera banke ali obstoj znatnega neravnotežja v pravicah in obveznostih pogodbenih strank nista izkazana) posledica kršitve pojasnilne dolžnosti ne more biti ničnost kreditne pogodbe oziroma njenega spornega določila.
Od potrošnika se upravičeno pričakuje, da bo v obligacijskem razmerju ravnal s potrebno skrbnostjo (prvi odstavek 6. člena Obligacijskega zakonika), kar pomeni, da se zaveda razlik med kreditom v EUR in kreditom v CHF zaradi prevzema valutnega tveganja in da se tečaj CHF lahko spremeni. Če je potrošnik podcenil možnost sprememb tečaja CHF med trajanjem kreditne pogodbe (v njegovo škodo) to ne pomeni, da s tveganjem ni bil seznanjen.
Sodišče odloča na podlagi relevantnih podatkov v uradnih evidencah, te pa so pripravljene na določen datum. Sicer je logično, da se bodo podatki spreminjali, a dokazno breme dokazovanja relevantnih sprememb je na stranki, ki to spremembo zatrjuje.
Pripoznava zahtevka mora biti izrecna, jasna in nedvoumna, torej takšna, da bi lahko sodišče izdalo sodbo na podlagi pripoznave (316. člen ZPP). Nanašati se mora na sam tožbeni zahtevek. Za izdajo takšne sodbe ne zadostuje zgolj toženčevo strinjanje s posameznimi tožnikovimi trditvami o pravno-relevantnih dejstvih, temveč mora izrecno izjaviti, da pripoznava tožbeni zahtevek v celoti ali v določenem delu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00046686
ZPP člen 110, 154, 155. ZOdvT člen 20. ZIZ člen 40, 239, 255, 267. ZVKSES člen 25, 25/2.
odškodninski zahtevek kot jamčevalni zahtevek - odprava napak - gradnja večstanovanjskega objekta - rok za odpravo napak - podaljšljiv rok - podaljšanje roka za izvedbo del - izpolnitev naložene obveznosti - izvršljivost obveznosti - naložitev odprave ugotovljenih nepravilnosti - izdaja začasne odredbe - trajanje začasne odredbe - čas veljavnosti začasne odredbe - začasna ureditev stanja - nadomestna izvršba - sredstvo izvršbe - izvršilni naslov - neizvršljivost sklepa - odločitev o pravdnih stroških - ocena vrednosti spornega predmeta - načelo uspeha v pravdi - stroški odvetniških storitev - več spornih predmetov - vrednost predmeta - povrnitev stroškov stranskemu intervenientu
Tožeča stranka je z obsežnim tožbenim zahtevkom vtoževala odpravo napak. Uspela je z večinskim delom tožbenega zahtevka, ki je obsegal 53 točk, in sicer z 38 točkami, kar predstavlja 71,7 % uspeh, ki ga je ob spremembi stroškovne odločitve upoštevalo pritožbeno sodišče. Neutemeljeno pa se tožeča stranka zavzema za princip obračuna stroškov, po katerem naj se ovrednotijo obračunajo stroški za vsako posamezno točko tožbenega zahtevka. Po splošni določbi prvega odstavka 20. člena ZOdvT se v isti zadevi vrednosti več predmetov seštevajo in znaša vrednost predmeta seštevek zneskov. Od vrednosti predmeta se nato odmerjajo stroški.
Prvostopenjsko sodišče je priznalo stroške drugi toženi stranki po načelu uspeha v pravdi (154. člen ZPP). Tožeča stranka je s svojim zahtevkom zoper drugo toženo stranko v celoti propadla, zato je dolžna povrniti njene pravdne stroške. Enako velja glede povrnitve stroškov stranskemu intervenientu. Po določilu prvega odstavka 154. člena ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. Citirano določilo ne določa, da bi morala povrniti stroške stranskemu intervenientu stranka, ki se ji je pridružil, kar predlaga tožeča v pritožbi.
Ker posebna pritožba zoper sklep o podaljšanju roka za opravo del ni predvidena (110. člen ZPP), prvostopenjsko sodišče ne more stranki priznati stroškov za sestavo pritožbe zoper tak sklep (155. člen ZPP).
Odločitev o dvomesečnem roku za odpravo napak je bila sprejeta pred letom in pol. Prvostopenjsko sodišče je že med postopkom prvi toženi stranki rok za odpravo napak dvakrat podaljšalo. Prva tožena stranka je imela tako po oceni pritožbenega sodišča dejansko že dovolj časa za izpolnitev svoje obveznosti. Poleg tega pa so roki, določeni za odpravo napak, že potekli in niso (več) podaljšljivi.
Večina sklepov o začasni odredbi je omejena s potekom določenega časa po nastopu pravnomočnosti, oziroma je njihova veljavnost pogojena z nastopom izvršljivosti. Če po določilu 267. člena ZIZ začasne odredbe po tem, ko so podani pogoji za izvršbo, ni več mogoče izdati, je mogoče sklepati, da tak ukrep po tej časovni točki tudi ne more več veljati. Navedeno je prvostopenjsko sodišče pravilno upoštevalo in odločilo, da se postopek zavarovanja po začasni odredbi s 23. 4. 2009 ustavi in opravljena dejanja razveljavijo. Začasna odredba s 23. 4. 2009 je namreč predstavljala začasno rešitev in takrat primeren način začasne ureditve stanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00045167
OZ člen 179, 182.
prometna nezgoda - škoda, povzročena s traktorjem izven javnih površin - poškodba prsta - izguba prstov - nepremoženjska in premoženjska škoda - soprispevek oškodovanca - način nastanka poškodb - predhodne poškodbe - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - izguba na dohodku - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca
Za nastanek škodnega dogodka in tožniku nastalo poškodbo ni pomembno, da je tožnik imel že pred nezgodo poškodovana dva prsta na isti roki (sredinec in prstanec) in ne drži, da zaradi tega tožnik roke ni uspel pravočasno umakniti. Premik traktorja nazaj je bil nenaden in nepričakovan.
oporoka - ustna oporoka - razglasitev oporoke - neveljavnost oporoke - rok za izpodbijanje veljavnosti oporoke - neveljavnost oporoke zaradi napake v obliki - izpodbojnost oporoke - pravni interes - izredne razmere pri napravi oporoke - odločanje o spornih dejstvih v zapuščinskem postopku - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo
Sodišče razglasi oporoko in to ne glede na to, ali je veljavna ali ne. S tem se ji da potrebno publiciteto, omogoči širšemu krogu oseb, da se z njo seznanijo. Tudi roki za izpodbijanje tečejo šele od tedaj, ko je oporoka razglašena. Sklep o njeni neveljavnosti, izdan pred razglasitvijo, je zato nezakonit.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - ugotovitev pripadajočega zemljišča - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - pravica uporabe funkcionalnega zemljišča - uporaba materialnega prava - uporaba zakona - retroaktivna uporaba zakona
Pritožniki morajo v novem postopku pojasniti, na kakšen način je ZVEtL-1 posegel v njihove pridobljene pravice oziroma zakaj je nabor njihovih pravic iz ZVEtL večji, obsežnejši ali bolj učinkovit oziroma katere pravice so pridobili po ZVEtL, ki so jim bile odvzete oziroma so jim zmanjšane, če se za sporno razmerje uporabi ZVEtL-1. Ali povedano drugače. Pritožniki morajo izkazali, da so zaradi ZVEtL-1 v slabšem pravnem položaju kot pred spremembo, ko je veljal ZVEtL.
Včasih je retroaktivnost pravnih norm nujna, da se z njo korigirajo nenormalne situacije, ki nastanejo zaradi razkoraka med pravom in dejanskim življenjem.
V smislu korekcije zelo zoženih pravil glede načinov določitve pripadajočega zemljišča po ZVEtL, ko je bila v ospredju le (predvsem) namembnost zemljišča v času izgradnje po takratnih prostorskih in upravnih aktih, se je zaradi poenotenja pravil glede pridobitve (priznanja) pripadajočega (funkcionalnega) zemljišča, ki so veljala v času družbene lastnine, sprejel nov ZVEtL-1, katerega namen je izenačiti pravne položaje, tistih lastnikom zgradb, ki so bile zgrajene pred 1. 1. 2003, pa lastniki formalnopravno še niso pridobili pravice na pripadajočem zemljišču, s tistimi, ki so to pravico "uporabe" formalnopravno že pridobili v času družbene lastnine.
SPZ člen 48, 266. ZTLR člen 24, 25, 26. ZZZDR člen 51, 51/2.
skupno premoženje zakoncev - premoženjska razmerja med bivšima zakoncema - tožba na ugotovitev deleža na skupnem premoženju - posebno premoženje zakonca - pridobitev lastninske pravice - z delom pridobljeno premoženje - vlaganja v nepremičnino - solastniški delež - nova stvar - gradnja na tujem - povečanje vrednosti nepremičnine - uporaba stvari z dovoljenjem lastnika - dokaz s sodnim izvedencem - nedovoljena sprememba tožbe
Vlaganja pravdnih strank v prenovo gostinskega lokala niso v taki meri spremenila stanja, funkcijo in namen nepremičnine, da bi šlo za novo stvar. V sodni praksi je bilo že večkrat zavzeto stališče, da obsežna prenovitvena dela, drugačna razporeditev prostorov, izboljšanje bivalnih razmer ob ohranitvi prvotnega namena in bistveno povečana vrednost nepremičnine ne zadostujejo za zaključek, da je nastala nova stvar.