CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00046686
ZPP člen 110, 154, 155. ZOdvT člen 20. ZIZ člen 40, 239, 255, 267. ZVKSES člen 25, 25/2.
odškodninski zahtevek kot jamčevalni zahtevek - odprava napak - gradnja večstanovanjskega objekta - rok za odpravo napak - podaljšljiv rok - podaljšanje roka za izvedbo del - izpolnitev naložene obveznosti - izvršljivost obveznosti - naložitev odprave ugotovljenih nepravilnosti - izdaja začasne odredbe - trajanje začasne odredbe - čas veljavnosti začasne odredbe - začasna ureditev stanja - nadomestna izvršba - sredstvo izvršbe - izvršilni naslov - neizvršljivost sklepa - odločitev o pravdnih stroških - ocena vrednosti spornega predmeta - načelo uspeha v pravdi - stroški odvetniških storitev - več spornih predmetov - vrednost predmeta - povrnitev stroškov stranskemu intervenientu
Tožeča stranka je z obsežnim tožbenim zahtevkom vtoževala odpravo napak. Uspela je z večinskim delom tožbenega zahtevka, ki je obsegal 53 točk, in sicer z 38 točkami, kar predstavlja 71,7 % uspeh, ki ga je ob spremembi stroškovne odločitve upoštevalo pritožbeno sodišče. Neutemeljeno pa se tožeča stranka zavzema za princip obračuna stroškov, po katerem naj se ovrednotijo obračunajo stroški za vsako posamezno točko tožbenega zahtevka. Po splošni določbi prvega odstavka 20. člena ZOdvT se v isti zadevi vrednosti več predmetov seštevajo in znaša vrednost predmeta seštevek zneskov. Od vrednosti predmeta se nato odmerjajo stroški.
Prvostopenjsko sodišče je priznalo stroške drugi toženi stranki po načelu uspeha v pravdi (154. člen ZPP). Tožeča stranka je s svojim zahtevkom zoper drugo toženo stranko v celoti propadla, zato je dolžna povrniti njene pravdne stroške. Enako velja glede povrnitve stroškov stranskemu intervenientu. Po določilu prvega odstavka 154. člena ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. Citirano določilo ne določa, da bi morala povrniti stroške stranskemu intervenientu stranka, ki se ji je pridružil, kar predlaga tožeča v pritožbi.
Ker posebna pritožba zoper sklep o podaljšanju roka za opravo del ni predvidena (110. člen ZPP), prvostopenjsko sodišče ne more stranki priznati stroškov za sestavo pritožbe zoper tak sklep (155. člen ZPP).
Odločitev o dvomesečnem roku za odpravo napak je bila sprejeta pred letom in pol. Prvostopenjsko sodišče je že med postopkom prvi toženi stranki rok za odpravo napak dvakrat podaljšalo. Prva tožena stranka je imela tako po oceni pritožbenega sodišča dejansko že dovolj časa za izpolnitev svoje obveznosti. Poleg tega pa so roki, določeni za odpravo napak, že potekli in niso (več) podaljšljivi.
Večina sklepov o začasni odredbi je omejena s potekom določenega časa po nastopu pravnomočnosti, oziroma je njihova veljavnost pogojena z nastopom izvršljivosti. Če po določilu 267. člena ZIZ začasne odredbe po tem, ko so podani pogoji za izvršbo, ni več mogoče izdati, je mogoče sklepati, da tak ukrep po tej časovni točki tudi ne more več veljati. Navedeno je prvostopenjsko sodišče pravilno upoštevalo in odločilo, da se postopek zavarovanja po začasni odredbi s 23. 4. 2009 ustavi in opravljena dejanja razveljavijo. Začasna odredba s 23. 4. 2009 je namreč predstavljala začasno rešitev in takrat primeren način začasne ureditve stanja.
Sodišče odloča na podlagi relevantnih podatkov v uradnih evidencah, te pa so pripravljene na določen datum. Sicer je logično, da se bodo podatki spreminjali, a dokazno breme dokazovanja relevantnih sprememb je na stranki, ki to spremembo zatrjuje.
oporoka - ustna oporoka - razglasitev oporoke - neveljavnost oporoke - rok za izpodbijanje veljavnosti oporoke - neveljavnost oporoke zaradi napake v obliki - izpodbojnost oporoke - pravni interes - izredne razmere pri napravi oporoke - odločanje o spornih dejstvih v zapuščinskem postopku - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo
Sodišče razglasi oporoko in to ne glede na to, ali je veljavna ali ne. S tem se ji da potrebno publiciteto, omogoči širšemu krogu oseb, da se z njo seznanijo. Tudi roki za izpodbijanje tečejo šele od tedaj, ko je oporoka razglašena. Sklep o njeni neveljavnosti, izdan pred razglasitvijo, je zato nezakonit.
stroški kazenskega postopka - nagrada in stroški sodnega tolmača
Prevajanje je intelektualno delo, ki pomeni podajanje pisanega besedila enega jezika z jezikovnimi sredstvi drugega jezika, kar še posebej velja za prevajanje sodnih dokumentov, ko mora prevajalec oziroma tolmač poznati tudi strokovno izrazoslovje. V prikazanem smislu pa zagotovo pod prevajanje kot intelektualno delo, ni mogoče uvrstiti zgolj vnosa imena drugega obdolženca v že prevedeno besedilo dokumentov, kot je bil primer v obravnavani zadevi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00047709
OZ člen 6, 6/1, 86, 87, 88. ZVPot člen 23. ZPotK člen 7, 22, 23. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4.
varstvo potrošnikov - potrošniška kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe - delna ničnost pogodbe - ničnost določbe pogodbe - predmet pogodbe - glavni predmet pogodbe - nepoštenost predmeta pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - dolgoročni kredit v CHF - devizna (valutna) klavzula - spremembe valutnih tečajev - slaba vera banke - celovita dokazna ocena - skrbnost ravnanja stranke
Prvo sodišče je ugotovilo, da toženka ni ustrezno izpolnila svoje pojasnilne dolžnosti. Glede na to, da je bil glavni predmet pogodbe določen nejasno, je moralo presojati tudi vprašanje nepoštenosti glavnega predmeta pogodbe (dogovora o kreditu v tuji valuti, ki ni bil posamično dogovorjen), in sicer, ali je toženka ravnala v slabi veri in ali je obstajalo znatno neravnotežje med pravicami in obveznostmi pogodbenih strank. Pogodbeni pogoj, o katerem se stranki nista dogovorili posamično, velja za nedovoljenega, če v nasprotju z zahtevo dobre vere v škodo potrošnika povzroči znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank (prvi odstavek 3. člena Direktive). Ugotovitev, da je pogodbeni pogoj nepošten, vodi do ničnosti tega pogodbenega določila ali celotne pogodbe. Če se ugotovi, da gre zaradi pomanjkljive izpolnitve pojasnilne dolžnosti zgolj za nejasno določilo, ki ga ni mogoče opredeliti kot nepoštenega (ker slaba vera banke ali obstoj znatnega neravnotežja v pravicah in obveznostih pogodbenih strank nista izkazana) posledica kršitve pojasnilne dolžnosti ne more biti ničnost kreditne pogodbe oziroma njenega spornega določila.
Od potrošnika se upravičeno pričakuje, da bo v obligacijskem razmerju ravnal s potrebno skrbnostjo (prvi odstavek 6. člena Obligacijskega zakonika), kar pomeni, da se zaveda razlik med kreditom v EUR in kreditom v CHF zaradi prevzema valutnega tveganja in da se tečaj CHF lahko spremeni. Če je potrošnik podcenil možnost sprememb tečaja CHF med trajanjem kreditne pogodbe (v njegovo škodo) to ne pomeni, da s tveganjem ni bil seznanjen.
DZ člen 131, 131/2, 303, 305. ZZZDR člen 99, 99/2. ZPP člen 8, 243, 339, 339/2-8.
razmerja med starši in otroki - izpodbijanje in ugotovitev očetovstva - tožba za ugotovitev očetovstva - tožba za izpodbijanje očetovstva - presoja pravočasnosti tožbe - subjektivni rok - začetek teka subjektivnega roka izpodbijanja - rojstvo otroka - opustitev izvedbe dokazov - odločilna dejstva in okoliščine - dokaz z zaslišanjem prič - dokaz z izvedencem - vnaprejšnja dokazna ocena - strokovna vprašanja - površna in pomanjkljiva dokazna ocena - kršitev pravice stranke do obravnavanja pred sodiščem
Za presojo pravočasnosti predloga je treba uporabiti določbo drugega odstavka 131. člena DZ. Ključno sporno vprašanje v obravnavani zadevi je, kdaj je predlagatelj izvedel za okoliščine, iz katerih je lahko domneval, da je otrokov oče. Razumljivo je, da enoletni subjektivni rok iz drugega odstavka 131. člena DZ ne more začeti teči pred otrokovim rojstvom. Če domnevni oče ve za relevantne okoliščine v pomenu drugega odstavka 131. člena DZ že pred otrokovim rojstvom, navedeni enoletni rok začne teči tedaj, ko domnevni oče izve za otrokovo rojstvo.
Stališče prvega sodišča, da na začetek teka subjektivnega roka iz drugega odstavka 131. člena DZ ne morejo vplivati okoliščine, ki se zgodijo pred rojstvom otroka, je napačno. Nasprotna udeleženca sta predlagala zaslišanje priče in postavitev izvedenca za dokazovanje dejstev, ki so pravno pomembna za oceno verodostojnosti SMS sporočil in za presojo, ali je bil predlog vložen pravočasno. Izvedba teh dokazov bi lahko privedla do drugačnega zaključka o odločilnih okoliščinah. Z opustitvijo izvedbe predlaganih dokazov je bilo nasprotnima udeležencema onemogočeno dokazovanje odločilnih dejstev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00044779
OZ člen 921, 943. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 451, 453, 458, 458/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - zavarovalna pogodba - zavarovalnina - višina škode - plačilo stroškov sanacije - trditveno in dokazno breme - prekluzija - konkretizacija navedb - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nedovoljen pritožbeni razlog
S pritožbenimi navedbami, da naj bi sodišče prve stopnje z upoštevanjem trditev tožeče stranke iz njene prve pripravljalne vloge z dne 29.3.2017 kršilo 451. in 453. člen ZPP, tožena stranka uveljavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP), ki v postopku v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog (prvi odstavek 458. člena ZPP). Očitana kršitev pa tudi ni mogla prerasti v absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je tožena stranka vsekakor imela možnost, da se do teh tožničinih navedb opredeli v svoji pripravljalni vlogi z dne 23.4.2018.
Kadar vsi elementi izračuna izhajajo iz predloženih listin in je to v tožbi razumno pojasnjeno, tožeči stranki v trditveno podlago ni treba povzemati oziroma v njej obrazlagati vsake stroškovne postavke posebej. Konkretizacija v tej smeri je potrebna le na obrazložen in specificiran ugovor tožene stranke, da izračun tožeče stranke ni pravilen. Ni namreč na tožnici, da namesto toženke (že v naprej) konkretizira dejstva, na podlagi katerih bi tožena stranka morebiti gradila svoje ugovore.
Po oceni pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru ni šlo za navajanje novih dejstev v prvi pripravljalni vlogi, ampak le za specifikacijo (podrobnejšo opredelitev) že zatrjevanih dejstev, zato sodišče prve stopnje z njihovim upoštevanjem tudi ni kršilo določb 451. in 453. člena ZPP.
URS člen 23, 25. SPZ člen 32, 33, 34, 35. ZPP člen 2, 7, 8, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 426.
varstvo posesti - motenje posesti - sklep o motenju posesti - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - odločanje o postavljenem tožbenem zahtevku - trditveno in dokazno breme - oblikovanje tožbenega zahtevka - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - graja dokazne ocene - pravno pomembna oziroma odločilna dejstva - zadnja mirna posest - motilno dejanje - vrnitev zadeve v ponovno odločanje - ni razlogov o odločilnih dejstvih - pravica do poštenega sojenja - pravica do izjave - celovita dokazna ocena
Ocena, ki jo je sodišče opravilo glede izpovedb prič, ni skladna z določbo 8. člena ZPP. Sodišče bo namreč moralo upoštevati, da so vse zaslišane priče v določenem odnosu z obema pravdnima strankama, sorodstvenem ali partnerskem in zato zgolj zapis, da izpovedbam tožnikovih prič ne verjame, ker so s tožnikom v sorodu, ne zadošča za oceno njihove neverodostojnosti.
Pogodba o zaposlitvi ni prenehala veljati na nobenega od načinov določenih v 77. členu ZDR-1, zato je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo nezakonito.
Sodišče prve stopnje je tako preseglo trditveno podlago pravdnih strank in v nasprotju z drugim odstavkom 214. člena ZPP presojalo dejanski obseg izvrševanja stvarne služnosti, saj izpovedbe prič ne morejo nadomestiti trditvene podlage pravdne stranke.
Čeprav je iz zdravstvene dokumentacije razvidno, da ima tožnik zdravstvene težave, le-ta tekom postopka ni izkazal protipravnega ravnanja oziroma opustitve dolžnega ravnanja prve toženke, oziroma ni izkazal vzročne zveze med svojimi zdravstvenimi težavami in z njegove strani zatrjevanim ravnanjem prve toženke.
gospodarski spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - vsebina pogodbene obveznosti - vsebina pogodbe kot dejansko vprašanje - izpolnitev z napakami - procesni pobotni ugovor - povrnitev pravdnih stroškov
Sama vsebina pogodbenega dogovora je namreč dejansko in ne pravno vprašanje. Izpodbijanje dejanskega stanja pa v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog. Dostava natisnjenih priznanj v drugačnem vrstnem redu glede na dogovorjeno ne ustreza vsebini pogodbenega dogovora, zato pomeni izpolnitev z napako.
Pobotni ugovor je obrambno sredstvo toženke zoper tožbo oziroma tožbeni zahtevek, ki se s tožbo zoper njo uveljavlja. Funkcija pobotnega ugovora oziroma njegov namen je doseči zavrnitev tožbenega zahtevka. Ta cilj je toženka v tem postopku dosegla. Takšen izid postopka ne more pomeniti niti delnega uspeha tožnice, pač pa pomeni, da je v postopku zaradi uspešne uveljavitve pobotnega ugovora uspela toženka. Odločitev sodišča prve stopnje, da je tožnica dolžna toženki povrniti stroške postopka, je pravilna.
ODZ člen 946, 947, 948, 949, 950, 951, 952, 953, 954. ZOR člen 70, 70/1, 73. ZPP člen 224.
realizirana pogodba - darilna pogodba - darilna pogodba za primer smrti - obličnost pogodbe - preklic darilne pogodbe - darilni namen - overitev pogodbe
Pogodba opredeljena kot daritev za primer smrti v paragrafu 956 ODZ je bila kot taka realizirana (teorija realizacije), saj se je darilodajalec zavezal izpolniti obveznost, obdarjenka pa je to pravico prevzela (soglasje volj).
URS člen 156. ZDZdr člen 30, 30/1, 42, 42/2, 51, 51/2, 71, 71/7, 78. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 350, 365, 365/1, 365/1-2, 366. ZBPP člen 11.
predlog za odpust iz socialnovarstvenega zavoda - stroški postopka - stroški zagovornika po uradni dolžnosti - pravica do izbire odvetnika - brezplačna pravna pomoč - nadaljevanje prekinjenega postopka - pravica do sodnega varstva
Drugi odstavek 42. člena ZDZdr sodišču nalaga, da osebo, ki poda predlog za predčasni odpust pouči o pravici do odvetnika, ki si ga ima oseba pravico izbrati v roku enega dneva (drugi odstavek 42. člena v zvezi s sedmim odstavkom 71. člena ZDZdr). Upoštevaje velik pomen pravice do osebne svobode nasploh in še posebej glede na znatno ranljivost oseb, ki jim je odvzeta prostost in so v psihiatričnih bolnišnicah in v socialno varstvenih zavodih ter upoštevaje dejstvo, da se socialno šibkim osebam na podlagi ZBPP zagotavlja proračunsko pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka, sodišče druge stopnje meni, da bi v primeru kot je konkretni, ko je predlog za odpust podan s strani osebe, ki je v varovanem oddelku bilo primerno, da sodišče prve stopnje osebo opozori (najkasneje takrat, ko ga obvesti o zakonski možnosti, da si sam najame odvetnika) o možnosti pridobitve brezplačne pravne pomoči za stroške postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00045167
OZ člen 179, 182.
prometna nezgoda - škoda, povzročena s traktorjem izven javnih površin - poškodba prsta - izguba prstov - nepremoženjska in premoženjska škoda - soprispevek oškodovanca - način nastanka poškodb - predhodne poškodbe - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - izguba na dohodku - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca
Za nastanek škodnega dogodka in tožniku nastalo poškodbo ni pomembno, da je tožnik imel že pred nezgodo poškodovana dva prsta na isti roki (sredinec in prstanec) in ne drži, da zaradi tega tožnik roke ni uspel pravočasno umakniti. Premik traktorja nazaj je bil nenaden in nepričakovan.
ZFPPIPP člen 232, 232/4, 239, 239/4. ZPP člen 115, 115/2.
osebni stečaj - začetek postopka osebnega stečaja - insolventnost dolžnika - pravica do izjave - udeležba na naroku - preložitev naroka - neopravičen izostanek z naroka
Sodišče prve stopnje je tako dolžniku dalo možnost, da se naroka udeleži, ki pa je ni izkoristil.
Glede na razglašeno epidemijo je sicer sodišče prve stopnje ravnalo manj strogo in ni opravilo razpisanih narokov, za katere sicer ni bila izkazana opravičena odsotnost. Vendar pa je na drugi strani treba upoštevati tudi (ustavne) pravice upnika do zasebne lastnine (pravica do plačila terjatve je del te ustavne pravice) in tudi pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
rezervni sklad - povišanje prispevka etažnih lastnikov v rezervni sklad - sklep etažnih lastnikov - načrt vzdrževanja - nujna vzdrževalna dela - zbor etažnih lastnikov - sklic - pravilno vabilo - poziv - upravnik - stroški opominjanja
Zgolj zahteva po predpisani obliki načrta vzdrževanja ne more biti razlog, da se volja etažnih lastnikov, če je bilo zahtevano soglasje doseženo, ne upošteva.
Odločitev, da se zbor ponovi čez 30 minut, je bila sprejeta na podlagi predhodno sprejetega sklepa in torej na podlagi odločitve etažnih lastnikov o tem, kako se bo v primeru nesklepčnosti sklical ponovljeni zbor. Obe odločitvi sta skladni s tretjim odstavkom 37. člena SZ-1 - znotraj zakonskega časovnega okvira in tudi praktični z vidika porabe časa.
Namen zakonskih določb o sklicevanju zbora etažnih lastnikov je zagotoviti potrebne informacije in možnost udeležbe na zboru lastnikov.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00044785
SPZ člen 116, 116/2.
upravljanje večstanovajskih stavb - upravnik - aktivna legitimacija - pogodba o medsebojnih razmerjih - zbor etažnih lastnikov - podpis zapisnika
Zapisnika ni podpisala nobena izmed zatrjevanih pogodbenih strank (etažni lastniki in upravnik). Pogodba o medsebojnih razmerjih mora biti sklenjena v pisni obliki in je za njeno sklenitev potrebno ustrezno soglasje, ki pa, kot izhaja iz ugotovljenega, v tem primeru ni razvidno. Tožeča stranka se zato na to, da pogodba učinkuje proti vsakemu novemu etažnemu lastniku, torej tudi proti toženi stranki, in ni treba, da jo podpiše vsak novi etažni lastnik, ne more uspešno sklicevati.