Kršitev pravil javnega naročanja je eden od pogojev odškodninskega delikta, zoper katerega je sodno varstvo urejeno v 49. členu ZPVPJN, za katerega je v skladu s tretjim odstavkom 103. člena ZS krajevno izključno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
Pritožbeno sodišče v konkretnem odškodninskem sporu ne vidi razloga za odmik od izključne krajevne pristojnosti, določene za sodno varstvo v postopkih javnega naročanja, čeprav domnevna škoda ni nastala zaradi izpodbojnosti pogodbe, pač pa zaradi drugih kršitev pravil javnega naročanja. Varovana dobrina je v obeh primerih ista.
Načelo pravnomočnosti iz 158. člena Ustave RS zagotavlja nespremenljivost pravnih razmerij, urejenih s posamičnimi upravnimi ali sodnimi akti, predvsem zato, da bi se varovale pridobljene pravice.
Z izdajo oziroma kasnejšo pravnomočnostjo denacionalizacijskih odločb je pravni prednik tožene stranke izvorno pridobil lastninsko pravico na predmetnih nepremičninah, ne glede na prejšnje lastninsko stanje na spornih nepremičninah, kar pa pomeni, da tožnik s predhodno zatrjevano originarno pridobljeno lastninsko pravico zaradi priposestvovanja istih nepremičnin (po njegovem pravnem predniku) ne more uspeti, saj bi bilo sicer poseženo v ustavno načelo pravnomočnosti iz 158. člena Ustave RS in ob zgoraj navedenih stališčih tudi v pravico do zasebne lastnine, pri čemer pritožbeno tudi ni sporno, da pravnomočne denacionalizacijske odločbe niso bile nikoli razveljavljene, spremenjene ali odpravljene in so še vedno v veljavi.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00046040
ZDR-1 člen 83, 83/5, 200, 200/3.. OZ člen 131, 165, 352, 352/1, 336, 336/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - zastaranje terjatve - zastaralni rok
OZ veže zapadlost odškodninske terjatve in začetek teka zastaralnega roka na nastanek premoženjske škode, ne pa na datum pridobitve dokazov. Posledično so neutemeljene tožnikove navedbe, da je lahko odškodnino uveljavljal 24. 4. 2017 oziroma da je lahko začel teči zastaralni rok šele po pridobitvi dokazov, s katerimi je dokazoval nezakonitost odpovedi. Ker je tožnik po ugotovitvah sodišča prve stopnje v navedenem smislu izvedel za vtoževano škodo in toženko kot povzročitelja 16. 5. 2016, je na toženkin ugovor utemeljeno presodilo, da je bila vtoževana odškodninska terjatev na dan vložitve tožbe 1. 10. 2019 že zastarana in je s tem na podlagi prvega odstavka 335. člena OZ prenehala pravica tožnika, da zahteva njeno izpolnitev.
Obravnavanje tožbe zaradi motenja posesti je v skladu s samim zakonom omejeno samo na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja ter nastalega motenja. Izključeno je odločanje o pravici do posesti, o pravni podlagi, poštenosti ali nepoštenosti posesti ali odškodninskih zahtevkih.
sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - ocenjena tržna vrednost nepremičnine - izklicna ali izhodiščna cena - mnenje ločitvenega upnika
Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da se bo prodaja, v kolikor ne bo uspešna, lahko ponovila z nižjo izklicno ceno, kar pa še ne bo poseglo v načelo hitrosti postopka, saj gre med drugim šele za prvo prodajo.
predlog za odlog izvršbe - zavrženje predloga - slabo premoženjsko stanje - socialno stanje - brezplačna pravna pomoč - javne finance - dolg do države - sodna taksa - obvezna dajatev - plačilni nalog - plačilo sodne takse - oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks - prepozen predlog
Odpis, delni odpis, odlog in obročno plačilo dolga do države oziroma občine ureja 77. člen ZJF. Vendar četrti odstavek 77. člena ZJF določa, da se kot dolgovi po tem členu ne štejejo dolgovi do države oziroma občin iz naslova obveznih dajatev. Ker je sodna taksa obvezna dajatev, je ni mogoče odpisati, odložiti njenega plačila ali dovoliti njenega obročnega plačila po tej določbi.
ZST-1 ne omogoča odloga plačila sodne takse po izteku roka za njeno plačilo in je zato takšen predlog prepozen.
postopek osebnega stečaja - načelo formalne legalitete - odpust obveznosti
Ob tem, da iz obrazložitve sodišča prve stopnje izhaja, da se je postopek osebnega stečaja, v katerem so bile dolžniku odpuščene obveznosti, končal pred izdajo izvršilnega naslova, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da bi moral dolžnik dejstva, v zvezi s časom nastanka škode oziroma neobstojem upnikove terjatve iz premoženjskopravnega zahtevka uveljavljati v postopku izdaje izvršilnega naslova.
ZFPPIPP člen 3, 4, 183, 183/1, 221k, 221k/7, 221k/10-2. ZPP člen 339, 339/2-12.
prisilna poravnava - upniški predlog za začetek postopka prisilne poravnave - naknadni predlog prisilne poravnave - meje preizkusa - upniški odbor - sklep upniškega odbora - ničnost sklepa - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Prvostopenjsko sodišče pred izdajo izpodbijanega sklepa ne presoja le formalnih pogojev pravočasnosti in celovitosti predložene dokumentacije, kot to zmotno meni prvostopenjsko sodišče, pač pa tudi pravilnost in popolnost naknadnega predloga.
Pravilnost in popolnost naknadnega predloga prisilne poravnave pa mora sodišče preizkusiti glede na vsebino predloga in listine, ki so mu priložene. Ne gre torej le za presojo popolnosti naknadnega predloga, pač pa glede na sklicevanje sedmega odstavka 221.k člena ZPPSL na prvi odstavek 183. člena tega zakona tudi za presojo pravilnosti naknadnega predloga, torej ali je naknadni predlog s priloženimi listinami skladen s kogentnimi določbami ZFPPIPP.
Ker mora sodišče prve stopnje presojati tudi listine, priložene naknadnemu predlogu za prisilno poravnavo, je bilo dolžno prvostopenjsko sodišče presojati tudi pravilnost oziroma zakonitost sprejetih sklepov upniškega odbora ločitvenih upnikov o poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala in hkratnem povečanju osnovnega kapitala dolžnika z novimi stvarnimi vložki in o povečanju osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki. Morebitno nepravilnost oziroma pomanjkljivost preizkusa naknadnega predloga za prisilno poravnavo prvostopenjskega sodišča ob izdaji sklepa o ugotovitvi izpolnitve pogojev za glasovanje o naknadnem predlogu prisilne poravnave bi morali upniki uveljavljati že s pritožbo zoper navedeni sklep.
Neveljavnosti navedenih sklepov upniškega odbora zato na podlagi predstavljene normativne ureditve ni mogoče uveljavljati mimo zakonsko določenih pravnih sredstev, v obravnavnem primeru s samostojno zahtevo za ugotovitev ničnosti sklepov upniškega odbora ločitvenih upnikov po preteku pritožbenega roka za pritožbo zoper sklep o ugotovitvi izpolnitve pogojev za glasovanje o naknadnem predlogu prisilne poravnave in po nastopu njegove pravnomočnosti. Pravilno je zato pritožbeno stališče, da je sodišče z odločitvijo v izpodbijanem sklepu nedopustno poseglo v pravnomočen sklep o izpolnitvi pogojev za glasovanje. S tem je zagrešilo bistveno postopkovno kršitev po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.
ZOZP člen 2, 41. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20.
socializacija rizikov - nezavarovano vozilo - ekskulpacijski razlog - glavna obravnava - narok za glavno obravnavo - načelo enotnosti glavne obravnave
V določilu 41. člena ZOZP določen povračilni zahtevek ne izključuje tudi uporabe pravil odškodninskega prava (OZ), ki se nanašajo na možnost razbremenitve odškodninske odgovornosti lastnika vozila kot imetnika nevarne stvari. Nekršitev določbe 2. člena ZOZP sama po sebi ne izključuje uporabe 41. člena ZOZP.
Glede na enotnost glavne obravnave tudi narok za glavno obravnavo v ponovnem sojenju predstavlja nadaljnji narok za glavno obravnavo, za nagrado za zastopanje na katerem veljajo določila 2., 3. in 4. točke tar. št. 20 OT.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00045167
OZ člen 179, 182.
prometna nezgoda - škoda, povzročena s traktorjem izven javnih površin - poškodba prsta - izguba prstov - nepremoženjska in premoženjska škoda - soprispevek oškodovanca - način nastanka poškodb - predhodne poškodbe - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - izguba na dohodku - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca
Za nastanek škodnega dogodka in tožniku nastalo poškodbo ni pomembno, da je tožnik imel že pred nezgodo poškodovana dva prsta na isti roki (sredinec in prstanec) in ne drži, da zaradi tega tožnik roke ni uspel pravočasno umakniti. Premik traktorja nazaj je bil nenaden in nepričakovan.
URS člen 23, 25. SPZ člen 32, 33, 34, 35. ZPP člen 2, 7, 8, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 426.
varstvo posesti - motenje posesti - sklep o motenju posesti - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - odločanje o postavljenem tožbenem zahtevku - trditveno in dokazno breme - oblikovanje tožbenega zahtevka - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - graja dokazne ocene - pravno pomembna oziroma odločilna dejstva - zadnja mirna posest - motilno dejanje - vrnitev zadeve v ponovno odločanje - ni razlogov o odločilnih dejstvih - pravica do poštenega sojenja - pravica do izjave - celovita dokazna ocena
Ocena, ki jo je sodišče opravilo glede izpovedb prič, ni skladna z določbo 8. člena ZPP. Sodišče bo namreč moralo upoštevati, da so vse zaslišane priče v določenem odnosu z obema pravdnima strankama, sorodstvenem ali partnerskem in zato zgolj zapis, da izpovedbam tožnikovih prič ne verjame, ker so s tožnikom v sorodu, ne zadošča za oceno njihove neverodostojnosti.
URS člen 156. ZDZdr člen 30, 30/1, 42, 42/2, 51, 51/2, 71, 71/7, 78. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 350, 365, 365/1, 365/1-2, 366. ZBPP člen 11.
predlog za odpust iz socialnovarstvenega zavoda - stroški postopka - stroški zagovornika po uradni dolžnosti - pravica do izbire odvetnika - brezplačna pravna pomoč - nadaljevanje prekinjenega postopka - pravica do sodnega varstva
Drugi odstavek 42. člena ZDZdr sodišču nalaga, da osebo, ki poda predlog za predčasni odpust pouči o pravici do odvetnika, ki si ga ima oseba pravico izbrati v roku enega dneva (drugi odstavek 42. člena v zvezi s sedmim odstavkom 71. člena ZDZdr). Upoštevaje velik pomen pravice do osebne svobode nasploh in še posebej glede na znatno ranljivost oseb, ki jim je odvzeta prostost in so v psihiatričnih bolnišnicah in v socialno varstvenih zavodih ter upoštevaje dejstvo, da se socialno šibkim osebam na podlagi ZBPP zagotavlja proračunsko pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka, sodišče druge stopnje meni, da bi v primeru kot je konkretni, ko je predlog za odpust podan s strani osebe, ki je v varovanem oddelku bilo primerno, da sodišče prve stopnje osebo opozori (najkasneje takrat, ko ga obvesti o zakonski možnosti, da si sam najame odvetnika) o možnosti pridobitve brezplačne pravne pomoči za stroške postopka.
Pogodba o zaposlitvi ni prenehala veljati na nobenega od načinov določenih v 77. členu ZDR-1, zato je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo nezakonito.
Sodišče prve stopnje je tako preseglo trditveno podlago pravdnih strank in v nasprotju z drugim odstavkom 214. člena ZPP presojalo dejanski obseg izvrševanja stvarne služnosti, saj izpovedbe prič ne morejo nadomestiti trditvene podlage pravdne stranke.
Čeprav je iz zdravstvene dokumentacije razvidno, da ima tožnik zdravstvene težave, le-ta tekom postopka ni izkazal protipravnega ravnanja oziroma opustitve dolžnega ravnanja prve toženke, oziroma ni izkazal vzročne zveze med svojimi zdravstvenimi težavami in z njegove strani zatrjevanim ravnanjem prve toženke.
gospodarski spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - vsebina pogodbene obveznosti - vsebina pogodbe kot dejansko vprašanje - izpolnitev z napakami - procesni pobotni ugovor - povrnitev pravdnih stroškov
Sama vsebina pogodbenega dogovora je namreč dejansko in ne pravno vprašanje. Izpodbijanje dejanskega stanja pa v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog. Dostava natisnjenih priznanj v drugačnem vrstnem redu glede na dogovorjeno ne ustreza vsebini pogodbenega dogovora, zato pomeni izpolnitev z napako.
Pobotni ugovor je obrambno sredstvo toženke zoper tožbo oziroma tožbeni zahtevek, ki se s tožbo zoper njo uveljavlja. Funkcija pobotnega ugovora oziroma njegov namen je doseči zavrnitev tožbenega zahtevka. Ta cilj je toženka v tem postopku dosegla. Takšen izid postopka ne more pomeniti niti delnega uspeha tožnice, pač pa pomeni, da je v postopku zaradi uspešne uveljavitve pobotnega ugovora uspela toženka. Odločitev sodišča prve stopnje, da je tožnica dolžna toženki povrniti stroške postopka, je pravilna.
ZFPPIPP člen 261, 261/1, 269, 271, 271/1-1, 272, 272/1-1, 272/3-2. OZ člen 283, 283/1, 311. ZPP člen 337, 337/1.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - subjektivni in objektivni elementi izpodbojnosti - pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka - časovne meje izpodbojnosti - dogovor o nadomestni izpolnitvi - vedenje o obstoju insolventnosti - nedovoljene pritožbene novote
Tožeča stranka je bila dolžnica tožene stranke, sodišče prve stopnje pa se je, da bi se prepričalo o "namenu" pravdnih strank, s pomočjo izvedenca prepričalo, da je šlo pri nakupu tožene stranke za potrošni material, ki ga je tožeča stranka prodajala v okviru svoje dejavnosti (maloprodaja) in ki ga je tožena stranka uporabljala za izvajanje svoje dejavnosti. Navedenega pritožba ne izpodbija.
Glede na navedeno je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da se nasprotna terjatev (tožeče stranke) ni vzpostavila "zgolj zaradi" možnosti izvedbe pobota in zaradi insolventnosti tožeče stranke, ki svoje obveznosti ni mogla izpolniti. Tudi po oceni višjega sodišča je tožena stranka uspela dokazati, da je nakup opravila zato, ker je kupljeno blago potrebovala za opravljanje svoje dejavnosti, ob upoštevanju prej opisanih okoliščin medsebojnega poslovanja pravdnih strank pa je tudi po oceni višjega sodišča tožena stranka uspela izpodbiti domnevo obstoja subjektivnega elementa izpodbojnosti.