sklep o stroških postopka - zamudna sodba - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov - delen uspeh - navedba vrednosti spornega predmeta
Glede na odločitev sodišča prve stopnje, ko je ugodilo le enemu izmed dveh postavljenih tožbenih zahtevkov, je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka v pravdi uspela le do 50% in da ji mora zato tožena stranka povrniti zgolj 50% priznanih pravdnih stroškov.
oprostitev plačila sodne takse - materialni položaj - dohodki upravičenca in družinskih članov - preživljanje polnoletnega otroka - redno šolanje - trditveno in dokazno breme - pridobitev podatkov o premoženjskem stanju po uradni dolžnosti
Trditveno in dokazno breme glede okoliščin, ki lahko utemeljujejo (ali vodijo v) oprostitev plačila sodne takse, je na tistem, ki predlaga oprostitev. Obveznost plačila sodne takse je namreč v zakonu določena kot splošna obveznost strank, ki pred sodiščem predlagajo uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja. Zato so dolžne ob uveljavljanju izjeme od tega pravila podati osnovne navedbe in dokaze, da bi se lahko njihova taksna obveznost zmanjšala.
V skladu s petim odstavkom 12.a člena ZST-1 materialni položaj stranke in njenih družinskih članov ugotavlja sodišče, ki po uradni dolžnosti pridobi za to potrebne podatke, kar pomeni, da ima sodišče podlago za vpogled v obstoječe zbirke podatkov, ki prikazujejo materialni položaj stranke in njenih družinskih članov (kar je tudi storilo), kamor pa evidenca, ki jo omenja tožnik, ne sodi.
Zgolj polnoletnost in bivanje s starši tako še ni razlog, da bi sodišče tožnikovega sina lahko obravnavalo kot osebo, ki jo je tožnik dolžan preživljati.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - začasna nezmožnost za delo - intenziteta in trajanje strahu - enotna odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - posledice prometne nezgode
Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljen obseg nepremoženjske škode, ki jo je zaradi dogodka utrpela tožnica, slednji prisodilo primeren znesek odškodnine (s katero bo kot z zadostno satisfakcijo dosežen namen iz določbe 179. člena OZ). Ustreznost je podana tako z vidika odškodnine prisojene za posamezne oblike nepremoženjske škode (to je tako iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti tekom zdravljenja kot tudi strahu), kakor tudi (oziroma predvsem) glede na celoten obseg utrpljene nepremoženjske škode prisojen skupen znesek odškodnine.
Dejstvo, da prej omenjenih ugotovitev ni upoštevalo v (celoti v) okviru odškodnine odmerjene za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, ni bistveno. V zvezi s tem je bolj od okoliščine, da tožnica teh psihičnih težav (bolečin) in njihovega zdravljenja v postopku na prvi stopnji tudi sama ni opredeljevala kot nevšečnosti med zdravljenjem, pomembno to, da so tovrstne trditve pri ugotavljanju obsega utrpele nepremoženjske škode (pa čeprav v pretežni meri v okviru postavke strahu) s strani sodišča prve stopnje bile upoštevane (presojane).
vzpostavitev etažne lastnine v večstanovanjski stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003 - vzpostavitev etažne lastnine na večstanovanjskem objektu - splošni skupni del - posamezni del stavbe - hodnik - domneva
Po presoji pritožbenega sodišča del stavbe št. 3 ne more predstavljati posameznega dela stavbe v lasti predlagateljice, saj preko njega do svojih stanovanj dostopajo vsi udeleženci postopka in je v skupni rabi.
ZOdvT člen 11, 17. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 39.
nagrada odvetniku - stroških postopka - zastopanje po uradni dolžnosti - nepravdni postopek - pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom
Posvet z zadržano osebo v zavodu pred narokom, pregled predloga s prilogami in študiji zadeve pred narokom ne utemeljuje priznanja nagrade pritožniku kot nagrade za samostojno storitev po 1. alineji 1. točke in 2. točki tar. št. 39 OT. Iz podatkov v spisu izhaja, da je pritožnik s sprejetjem sklepa Pr 25/2001 z dne 12. 2. 2021 prejel tudi predlog z dne 12. 2. 2021, pa na predlog ni odgovoril. Iz podatkov v spisu tudi izhaja, da pritožnik pred narokom 16. 2. 2021 ni vpogledal spisovne dokumentacije. Za pristop na narok mora biti pritožnik seznanjen z zadevo in nagrada za to opravilo pomeni nagrado za pristop na narok. Sam potek časa je posebej vrednoten (6. člen OT). Zato je zmotno stališče pritožbe, da se zastopanje na naroku nanaša le na čas, ko odvetnik stranko zastopa na samem naroku.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00046040
ZDR-1 člen 83, 83/5, 200, 200/3.. OZ člen 131, 165, 352, 352/1, 336, 336/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - zastaranje terjatve - zastaralni rok
OZ veže zapadlost odškodninske terjatve in začetek teka zastaralnega roka na nastanek premoženjske škode, ne pa na datum pridobitve dokazov. Posledično so neutemeljene tožnikove navedbe, da je lahko odškodnino uveljavljal 24. 4. 2017 oziroma da je lahko začel teči zastaralni rok šele po pridobitvi dokazov, s katerimi je dokazoval nezakonitost odpovedi. Ker je tožnik po ugotovitvah sodišča prve stopnje v navedenem smislu izvedel za vtoževano škodo in toženko kot povzročitelja 16. 5. 2016, je na toženkin ugovor utemeljeno presodilo, da je bila vtoževana odškodninska terjatev na dan vložitve tožbe 1. 10. 2019 že zastarana in je s tem na podlagi prvega odstavka 335. člena OZ prenehala pravica tožnika, da zahteva njeno izpolnitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL00046253
ZUreP-2 člen 206, 206/3-3. ZPRS-1 člen 2, 2-6. ZPP člen 188, 188/3.
razlastitev nepremičnine - denarna odškodnina - najemna pogodba - oddajanje v najem - nadomestilo - služnost v javno korist - nastala škoda - poslovna dejavnost - izgubljeni dobiček - delni umik - delna ustavitev postopka - deklaratoren sklep - pogoji za ustavitev postopka - preklic umika tožbe
Da se o odškodnini iz naslova izgubljenega dobička zaradi razlastitve lahko odloča v nepravdnem postopku takrat, ko se je na razlaščenem zemljišču že opravljala neka poslovna dejavnost, izhaja tudi iz sodne prakse Vrhovnega sodišča RS, na katero se sklicuje predlagateljica.
Če stranka (delno) umakne tožbo oz. predlog, sodišče izda sklep o ustavitvi postopka. Ta sklep je le deklaratorne narave, saj je umik tožbe/predloga neposredno učinkujoče procesno dejanje, zato stranka umika ne more preklicati niti v času, dokler sodišče še ne izda sklepa o umiku in čeprav nasprotna stranka še ni izjavila, da se z umikom strinja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti
Ker je tožnik delovno mesto samovoljno zapustil in ker se naslednjega dne na delo ni vrnil, je s svojim ravnanjem (naklepno huje) kršil obveznosti iz delovnega razmerja, kar ustreza razlogu za podajo odpovedi, določenem v 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
postopek osebnega stečaja - načelo formalne legalitete - odpust obveznosti
Ob tem, da iz obrazložitve sodišča prve stopnje izhaja, da se je postopek osebnega stečaja, v katerem so bile dolžniku odpuščene obveznosti, končal pred izdajo izvršilnega naslova, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da bi moral dolžnik dejstva, v zvezi s časom nastanka škode oziroma neobstojem upnikove terjatve iz premoženjskopravnega zahtevka uveljavljati v postopku izdaje izvršilnega naslova.
ZIZ člen 17, 17/1, 29a, 29a/1, 55, 58, 71, 238f, 238f/6. ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1, 213, 213/1, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 56, 56/1.
izvajanje stikov - odlog izvršbe - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - koristi otroka kot pravni standard - načelo formalne legalitete - vezanost izvršilnega sodišča na izvršilni naslov - varstvo koristi otroka - oprava izvršbe - pravica do izjave stranke - izvajanje dokazov - odločilna dejstva - pošten postopek - vsebinska presoja - javni interes - vestna in skrbna presoja dokazov - izvedba naroka - celovita presoja dokazov - predhodno vprašanje v postopku izvršbe - začasna odredba - več postopkov pred istim sodiščem - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Zakonodajalec je v šestem odstavku 238.f člena ZIZ naložil izvršilnemu sodišču, da je tisto, ki presodi, kaj je v največjo korist otrok: da se v procesni situaciji, ko hkrati z izvršilnim postopkom teče tudi postopek za spremembo izvršilnega naslova glede stikov otrok ti izvršujejo, kot izhaja iz izvršilnega naslova, ali izvršba stikov odloži do odločitve o njihovi spremembi. Ker je pri taki presoji podan javni interes posebnega varstva otrok celo ustavnega pomena (prvi odstavek 56. člena Ustave RS - URS), mora biti taka odločitev celovito in poglobljeno presojana, pri tem pa je toliko bolj pomembno, da je ta presoja opravljena v poštenem postopku, kjer imajo vsi, ki so v njem udeleženi, učinkovito možnost vplivanja na njegov rezultat.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih
Na podlagi mnenja izvedenke je ugotovilo, da zdravljenja v milejših oblikah trenutno zadržani ni sposoben sprejeti in da v milejših oblikah ne bi sodeloval, kar je utemeljeno tudi z po izvedenki ugotovljenim bolezensko pogojenim neuvidom zadržanega v svojo bolezen in potrebo po zdravljenju.
oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - ogroženost poslovanja - višina sodne takse
Glede na četrti odstavek 11. člena ZST-1 bi lahko bila stranka oproščena plačila sodne takse v presežku nad 44,00 EUR, to je za znesek 166,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v ugotovljenih dejanskih okoliščinah to ne predstavlja zneska, zaradi katerega bi bila ogrožena dejavnost dolžnika, kar je pogoj za oprostitev plačila sodnih taks po tretjem odstavku 11. člena ZST-1.
ZST-1 člen 5, 15, 15/2. ZFPPIPP člen 20, 296, 296/1, 296/5, 354, 354/1.
plačilo sodne takse - nastanek terjatve - taksna obveznost - začetek stečajnega postopka - dolžnost plačila sodne takse na podlagi načela uspeha - plačilo takse oproščene stranke
Odločitev o tem, ali je terjatev nastala pred ali po začetku stečajnega postopka, je v luči drugega odstavka 15. člena ZST-1 odvisna od uspeha takse oproščene stranke, saj v primeru njenega neuspeha terjatve za plačilo takse za njena lastna pravna sredstva ni. Temelj za terjatev plačila sodne takse zoper toženko (subsidiarno dolžnico) kot stečajnega dolžnika je tako tudi po presoji pritožbenega sodišča nastal z izpolnitvijo zakonskih pogojev v okviru 15. člena ZST-1 in ne (že) s procesnim dejanjem tožnice.
Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 38, 38/4, 39, 39-3, 39-4, 39-5. Odvetniška tarifa (2015) člen 4, 4/6. ZPP člen 154, 154/1, 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-3. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1.
izpodbijanje odločitve o stroških postopka - uporaba odvetniške tarife - pribava podatkov - poizvedbe - enotna matična številka občana (EMŠO) - lastništvo motornega vozila - razkritje osebnih podatkov - pravni interes za pridobitev osebnih podatkov - obrazložen dopis - opomin pred tožbo - poziv k izpolnitvi - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - zadostna obrazložitev - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Poizvedbi tožnika o EMŠO toženca in o lastništvu vozila je mogoče primerjati s pribavo zemljiškoknjižnih izpiskov, izpiskov iz sodnega registra in drugih izpiskov in podatkov, kjer je vrednost storitve opredeljena s 50 točkami (tar. št. 39/5 OT).
Dopis (opozorilo) s pozivom k izpolnitvi terjatve v določenem roku je mogoče šteti za obrazložen opomin pred tožbo, za katerega je po tar. št. 38/4 OT treba priznati 100 točk.
Dolžniki v pritožbah ne izpodbijajo zaključkov sodišča prve stopnje, temveč zgolj navajajo dejstva, ki v celoti predstavljajo nedopustne pritožbene novote.
Zato je sodišče druge stopnje izpodbijan sklep preizkusilo v okviru uradoma upoštevnih kršitev. Kršitev ni ugotovilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODSTVO
VSL00046388
ZIZ člen 9, 9/3. ZPP člen 112, 112/1, 112/2, 142, 142/3, 142/4, 224, 224/1. ZS člen 83a, 83a/1. Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih (2020) točka 4.
pravna sredstva v izvršilnem postopku - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - rok za ugovor - COVID-19 - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - način vročanja - vročanje sodnih pisanj na podlagi fikcije vročitve - javna listina - zavrženje ugovora zoper sklep o izvršbi
Ne glede na datum, ko je naslovniku pisanje puščeno v predalčniku, kot tudi če do tega zaradi dejanskih ovir sploh ne pride, se šteje vročitev za opravljeno s potekom 15 dnevnega roka, odkar je bilo dolžniku puščeno obvestilo. Fikcija vročitve nastopi že s potekom roka v katerem ima naslovnik pisanje možnost dvigniti in ne šele takrat, ko vročevalec pusti pisanje v predalčniku.
Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi nastanka izrednega dogodka, tj. epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) je med drugim tudi določala, da v času trajanja posebnih ukrepov procesni roki ne tečejo in da se ne vročajo sodna pisanja. V obdobju vročitve sklepa o izvršbi dolžniku in roku za vložitev ugovora, ki se je iztekel dne 16. 2. 2020 Odredba ni veljala. Odredba, ki je veljala kasneje in šele od 16. 3. 2020 dalje, torej po izteku roka za vložitev predmetnega ugovora dne 16. 2. 2020, je v tretjem odstavku določala, da razen v nujnih zadevah v času trajanja posebnih ukrepov procesni roki ne tečejo, prav tako se ne vročajo sodna pisanja. Če je bilo sodno pisanje vročeno, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko prenehajo veljati posebni ukrepi.
sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - ocenjena tržna vrednost nepremičnine - izklicna ali izhodiščna cena - mnenje ločitvenega upnika
Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da se bo prodaja, v kolikor ne bo uspešna, lahko ponovila z nižjo izklicno ceno, kar pa še ne bo poseglo v načelo hitrosti postopka, saj gre med drugim šele za prvo prodajo.