izvršba na nepremičnino - prenehanje zastavne pravice - vrnitev varščine - rok za plačilo kupnine - pravočasna položitev kupnine - napačen pravni pouk - pravica do bivanja v prodani nepremičnini
Skladno z določbo prvega odstavka 173. člena ZIZ, na nepremičnini vknjižena zastavna pravica oziroma zemljiški dolg ugasne z dnem, ko postane sklep o izročitvi nepremičnine kupcu pravnomočen, čeprav zastavni upniki oziroma upniki zemljiškega dolga niso popolnoma poplačani.
Začetek teka roka za plačilo preostanka kupnine ni bil odvisen od pravnomočnosti sklepa o domiku. Iz Odredbe o prodaji nepremičnine na javni dražbi in iz sklepa o domiku izhaja, da je bilo potrebno preostanek kupnine plačati v 30 dneh od izdaje sklepa o domiku in da morebitna pravnomočnost sklepa o domiku v ničemer ne vpliva na začetek teka roka za plačilo preostanka kupnine.
Glede na zakonsko določbo 210. člena ZIZ, ima pravico bivanja kot najemnik le dolžnik, v kolikor sodišče njegovemu predlogu ugodi. Zato lahko navedeni predlog poda zgolj dolžnik, pri odločanju o takšnem predlogu pa sodišče sicer mora upoštevati tudi družinske člane oziroma njegovo družinsko življenje.
ZDZdr člen 30, 30/1, 39, 39/1, 53, 69, 69/1. ZNP-1 člen 42.
pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - ogrožanje lastnega zdravja - ogrožanje zdravja drugih - duševna motnja - milejši ukrep - odvzem ali omejitev osebne svobode posameznika
Sodišče je ugotovilo, da je prišlo do poslabšanja bolezni zaradi opuščenega jemanja zdravil, ki ga pritožnik v pritožbi priznava. Ne more biti dvoma o pravilnosti presoje, da s tem ogroža svoje zdravje in življenje. Do svoje bolezni ni uvideven, prekinitev jemanja zdravil oziroma zdravljenja pa bi vodila v ponovitev vseh oblik ogrožanja, ki so bila izražena pred sprejemom na zdravljenje in zaradi katerih je bil sprejet v bolnišnico. Njegovo agresivno ravnanje do drugih in uničevanje premoženja izhaja tudi iz dokumentacije, ki jo prilaga k pritožbi. Presoja, da je s tem izpolnjen materialnopravni pogoj iz prve in druge alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr za sprejem nasprotnega udeleženca na zdravljenje brez privolitve, je torej pravilna.
Četudi je bila že plačana terjatev iz osnovne kreditne pogodbe št.... z dne 11. 2. 2008, ki je bila kot prva zavarovana s pogodbo o zastavi nepremičnin, kakor to trdi pritožba, še vedno obstaja zavarovanje za terjatve iz kasnejših pravnih (kreditnih ali drugih obligacijskih) razmerij do najvišjega zneska 429.000,00 EUR. Namen maksimalne hipoteke je v zavarovanju obstoječih in bodočih terjatev, ki izvirajo iz obstoječih in bodočih pravnih razmerij, pri tem pa se s (prostovoljnim) poplačilom terjatev hipotekarnega dolžnika obseg zavarovanja do najvišjega določenega zneska ne spreminja. Dokler traja maksimalna hipoteka, je z njo zavarovano celotno pravno razmerje med kreditodajalcem (hipotekarnim upnikom) in kreditojemalcem (hipotekarnim dolžnikom) do dogovorjene celotne višine zneska.
Glede na v zgornji obrazložitvi že povzete ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jih pritožba niti ni izpodbijala in ob upoštevanju zgoraj povzete trditvene podlage pravdnih strank glede dobrovernosti, oziroma nedobrovernosti tožnice, pritožbeno sodišče sprejema kot materialnopravno pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je tožnica bila ustanovljena z namenom sanacije izgub, ki so jih ustvarile banke s svojim poslovanjem in da ustanovitev tožnice sploh ne bi bila potrebna, če terjatve bank ne bi bile tvegane in sporne, dolžniki pa ne bi bili nelikvidni. Pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da spornost zavarovane terjatve in vknjižena lastninska pravica toženke 24. 12. 2009 nista pravno pomembni dejstvi za presojo utemeljenosti zahtevka po nasprotni tožbi toženke. Pogodba o zastavi nepremičnin z dne 13. 2. 2008 in vknjižba maksimalne hipoteke na njeni podlagi dne 20. 2. 2008 sta pravno veljavni, prav tako pravni posel med Banko .... in tožnico z dne 18. 2. 2015.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih
Na podlagi mnenja izvedenke je ugotovilo, da zdravljenja v milejših oblikah trenutno zadržani ni sposoben sprejeti in da v milejših oblikah ne bi sodeloval, kar je utemeljeno tudi z po izvedenki ugotovljenim bolezensko pogojenim neuvidom zadržanega v svojo bolezen in potrebo po zdravljenju.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - nastanek terjatve
Ker iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da sklep o odpustu obveznosti učinkuje za vse navadne in podrejene terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale do 20. 2. 2014, je pravilen tudi nadaljnji zaključek izpodbijanega sklepa, da ugovorno zatrjevani odpust obveznosti na predmetno terjatev ne učinkuje, saj je nastala dne 23. 4. 2014.
OZ člen 131, 131/1. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 56.
povrnitev škode - odgovornost delodajalca - krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - padec po stopnicah - vzrok padca - zaščitna ograja - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - nedokazana pravno relevantna vzročna zveza med opustitvami in škodo
Delodajalec ni dolžan sproti pobrisati vsako mokroto, vnešeno v stavbo v slabem vremenu.
Tožnik je dokazal protipravno stanje, ker na stopnišču ni varnostne ograje na obeh straneh. Da je podana odškodninska odgovornost, pa mora biti protipravnost, v konkretnem primeru kršitev navedenega predpisa, v vzročni zvezi z nastalo škodo. Tožnik v pritožbi izrecno pritrjuje sodišču, da je ograja na obeh straneh stopnic potrebna zaradi zagotovitve mimohoda oseb. Nikoli pa niti zatrjeval ni, da se je v času njegovega padca na stopnicah nahajal še kdo drug in se zato ni mogel prijeti za ograjo, ali da je do padca prišlo zaradi mimohoda drugih ljudi. Med opustitvijo zavarovanca tožene stranke in škodnim dogodkom ni podana vzročna zveza.
DZ člen 138, 138/4. ZNP-1 člen 42, 45, 45/2, 45/3.
predodelitev otroka - določitev stikov - sodelovanje otroka, ki je dopolnil 15 let, v postopku - upravičenje opravljati procesna dejanja
Sodišče mora otroku, ki je dopolnil 15. let in je sposoben razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj, kot udeležencu postopka omogočiti, da samostojno opravlja procesna dejanja.
Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 38, 38/4, 39, 39-3, 39-4, 39-5. Odvetniška tarifa (2015) člen 4, 4/6. ZPP člen 154, 154/1, 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-3. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1.
izpodbijanje odločitve o stroških postopka - uporaba odvetniške tarife - pribava podatkov - poizvedbe - enotna matična številka občana (EMŠO) - lastništvo motornega vozila - razkritje osebnih podatkov - pravni interes za pridobitev osebnih podatkov - obrazložen dopis - opomin pred tožbo - poziv k izpolnitvi - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - zadostna obrazložitev - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Poizvedbi tožnika o EMŠO toženca in o lastništvu vozila je mogoče primerjati s pribavo zemljiškoknjižnih izpiskov, izpiskov iz sodnega registra in drugih izpiskov in podatkov, kjer je vrednost storitve opredeljena s 50 točkami (tar. št. 39/5 OT).
Dopis (opozorilo) s pozivom k izpolnitvi terjatve v določenem roku je mogoče šteti za obrazložen opomin pred tožbo, za katerega je po tar. št. 38/4 OT treba priznati 100 točk.
Dolžniki v pritožbah ne izpodbijajo zaključkov sodišča prve stopnje, temveč zgolj navajajo dejstva, ki v celoti predstavljajo nedopustne pritožbene novote.
Zato je sodišče druge stopnje izpodbijan sklep preizkusilo v okviru uradoma upoštevnih kršitev. Kršitev ni ugotovilo.
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da sta ugovora tožene stranke in stranskega intervenienta, da je tožnica upravičena do rente le do prenehanja delovnega razmerja, neutemeljena, saj plačevanje rente ni vezano na trajanje delovnega razmerja, ampak na škodni dogodek. Tožnici namreč škoda ne nastaja zato, ker ni več zaposlena pri toženi stranki, temveč zato, ker je zaradi poškodbe in invalidnosti III kategorije prikrajšana pri zaslužku.
sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - ocenjena tržna vrednost nepremičnine - izklicna ali izhodiščna cena - mnenje ločitvenega upnika
Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da se bo prodaja, v kolikor ne bo uspešna, lahko ponovila z nižjo izklicno ceno, kar pa še ne bo poseglo v načelo hitrosti postopka, saj gre med drugim šele za prvo prodajo.
Toženka s svojimi dokazi, ki jih izpostavlja tudi v pritožbi, po pravilni oceni sodišča prve stopnje ni dokazala, da je tožniku na misiji na Kosovu (april - oktober 2014) zagotovila tedenski počitek na dneve, navedene v evidencah obremenjenosti.
oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - ogroženost poslovanja - višina sodne takse
Glede na četrti odstavek 11. člena ZST-1 bi lahko bila stranka oproščena plačila sodne takse v presežku nad 44,00 EUR, to je za znesek 166,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v ugotovljenih dejanskih okoliščinah to ne predstavlja zneska, zaradi katerega bi bila ogrožena dejavnost dolžnika, kar je pogoj za oprostitev plačila sodnih taks po tretjem odstavku 11. člena ZST-1.
kaznivo dejanje razžalitve - obramba pravice - namen zaničevanja
Iz relevantne elektronske komunikacije jasno in očitno izhaja, da so elektronska sporočila zasebnega tožilca napisana korektno in z namenom urediti (očitno problematična) medsebojna razmerja ter da v besedilu sporočil ni najti nobenega razloga za obdolženčevo burno, žaljivo reakcijo, pri čemer je obdolženec, kot izhaja že iz njegovega zagovora, žaljive besede napisal z namenom zaničevanja.
stroški pravdnega postopka - posebni naknadni sklep o stroških - pritožba zoper odločitev o glavni stvari - meje preizkusa sklepa po uradni dolžnosti
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje skladno z četrtim odstavkom 163. člena ZPP po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari izdalo sklep o višini stroškov postopka. Vsebina pritožbe se na stroške sploh ne nanaša. Pritožnica izpodbija odločitev o glavni stvari, ki pa je že prestala pritožbeni preizkus. Višje sodišče je zato izpodbijani sklep preizkusilo le z vidika uradoma upoštevnih kršitev, ki so taksativno naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - začasna nezmožnost za delo - intenziteta in trajanje strahu - enotna odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - posledice prometne nezgode
Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljen obseg nepremoženjske škode, ki jo je zaradi dogodka utrpela tožnica, slednji prisodilo primeren znesek odškodnine (s katero bo kot z zadostno satisfakcijo dosežen namen iz določbe 179. člena OZ). Ustreznost je podana tako z vidika odškodnine prisojene za posamezne oblike nepremoženjske škode (to je tako iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti tekom zdravljenja kot tudi strahu), kakor tudi (oziroma predvsem) glede na celoten obseg utrpljene nepremoženjske škode prisojen skupen znesek odškodnine.
Dejstvo, da prej omenjenih ugotovitev ni upoštevalo v (celoti v) okviru odškodnine odmerjene za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, ni bistveno. V zvezi s tem je bolj od okoliščine, da tožnica teh psihičnih težav (bolečin) in njihovega zdravljenja v postopku na prvi stopnji tudi sama ni opredeljevala kot nevšečnosti med zdravljenjem, pomembno to, da so tovrstne trditve pri ugotavljanju obsega utrpele nepremoženjske škode (pa čeprav v pretežni meri v okviru postavke strahu) s strani sodišča prve stopnje bile upoštevane (presojane).
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - objektivna okoliščina - neznatna škoda
Upnik se sklicuje na trditve iz predloga o dolžnikovem slabem finančnem, likvidnostnem in premoženjskem stanju. Same po sebi te objektivne okoliščine niso razlog za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve.
Da je podana subjektivna nevarnost, mora obstajati dolžnikovo konkretno ravnanje, katerega posledica je zmanjševanje njegovega premoženja in s tem zmanjševanje možnosti za upnikovo uspešno uveljavitev denarne terjatve.
Pogoja po drugem in tretjem odstavku 270. člena ZIZ se izključujeta, upnikove trditve pa so kontradiktorne.
Škoda, večja od neznatne, grozi, če bo prepovedano razpolaganje s premičninami, s katerimi dolžnik opravlja svojo dejavnost.
Pritožba ugotovitve sodišča prve stopnje, da je navedena nepremičnina obremenjena s hipoteko za terjatev v isti višini ter da bo upnik te hipoteke poplačan pred upnikom predmetnega postopka, ne izpodbija. Pritožbeno sodišče glede na navedeno potrjuje zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnica ni izkazala za verjetno, da bo terjatev s tem izvršilnim sredstvom poplačana.
sklep o stroških postopka - zamudna sodba - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov - delen uspeh - navedba vrednosti spornega predmeta
Glede na odločitev sodišča prve stopnje, ko je ugodilo le enemu izmed dveh postavljenih tožbenih zahtevkov, je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka v pravdi uspela le do 50% in da ji mora zato tožena stranka povrniti zgolj 50% priznanih pravdnih stroškov.